| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANGLIJA POD PLANTAGENETI
Virineja Goričan, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako se razvoj Anglije v srednjem veku razlikuje od ostale Evrope. Časovni okvir sega od normanske osvojitve do prihoda rodbine Tudor na angleški prestol. Osredotočila sem se torej na vladanje kraljev iz rodbine Plantagenetov, ter na napredek, ki so ga prinesli v deželo. Pri pisanju sem si pomagala predvsem z monografskimi publikacijami, delno pa tudi z različnimi enciklopedijami in internetnimi viri. Glavni vir je bilo delo avtorja Trevelyana; Zgodovina Anglije, ki je že precej zastarelo, zato sem uporabljala tudi gradivo novejšega datuma, ki pa je večinoma v angleškem jeziku. Prvi del diplome vsebuje bolj splošne podatke in obravnava tipične probleme srednjega veka skozi perspektivo Anglije. V drugem delu je namenjeno nekaj prostora vsakemu od plantagenetskih kraljev, saj so si bili med sabo zelo različni in ne bi bilo korektno, če bi pisala le o sami rodbini, saj bi tako preveč posploševala. Skozi delo ugotovimo, da se na specifičen razvoj Anglije vplival predvsem izvor njenih plantagenetskih kraljev, ki je otok povezal s celino. Prav ta razdalja od centra Evrope pa je omogočila, da so se ideje s celine na otoku spremenile in prilagodile tamkajšnjim potrebam. Največja razlika med Anglijo in celino je vidna v razvoju prava, ki je neizbežno povezan z razvojem Cerkve in fevdalizma.
Ključne besede: Ključne besede: Anglija, srednji vek, Plantageneti, pravni sistem, fevdalizem.
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2616; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

2.
TLAČNI REGISTER GOSPOŠČINE JARENINSKI DVOR IZ POZNEGA 18. STOLETJA
Vanja Nerat, 2012, diplomsko delo

Opis: Povzetek Diplomsko delo z naslovom Tlačni register gospoščine Jareninski dvor iz poznega 18. stoletja predstavlja podroben opis tlačnih opravil sogornikov in podložnikov v kraju Jarenina in njeni okolici, ki je nekoč, s sedežem na Jareninskem dvoru, pripadala benediktinskemu samostanu Admont na avstrijskem Štajerskem. V diplomski nalogi je v uvodnem delu predstavljen namen obravnave vira oziroma tlačnega registra ter s tem problematike podložniških obveznosti. Nadalje je v jedru naloge obravnavana kratka zgodovina benediktinskega samostana Admont in njemu pripadajočih posesti na slovenskem Štajerskem, čemur sledi zgodovinski oris gospoščine Jareninski dvor in kraja Jarenine od nastanka do konca 18. stoletja. V sledečem poglavju so opredeljeni ključni pojmi, ki so neposredno povezani z opravljanjem tlake in zemljiškim gospostvom kot najbolj razširjeno gospodarsko enoto celotnega fevdalnega obdobja. Sledi natančen prepis tlačnega registra gospoščine Jareninski dvor iz konca 18. stoletja, ki zraven kraja Jarenine in Jareninskega dvora obsega tudi manjše zaselke kot so Gačnik, Vajgen in Polički vrh, smiseln prevod ter analiza vira z dodanimi reprodukcijami.
Ključne besede: Ključne besede: tlaka, tlačni register, zemljiško gospostvo Jareninski dvor, benediktinski samostan Admont, fevdalizem.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2197; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (6,09 MB)

3.
PRIMERJAVA SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA PO PRAVU SREDNJEGA VEKA IN KANONSKEGA PRAVA
Petra Muhič, 2015, diplomsko delo

Opis: Zakonska zveza je običajno eden najpomembnejših institutov oziroma mejnikov v življenju človeka, predvsem iz socialnega, družbenega in družinskega vidika. Zakonska zveza je vrednota in temeljni pravni postulat družbe, ki pa se razlikuje glede na različna kulturna okolja in obdobja zgodovine. Zakonska zveza je pravni institut, ki je tesno povezan z družino in družinskih življenjem, saj je le-ta največkrat temeljni cilj in pomembna posledica sklenitve zakonske zveze med osebama različnega spola. Družina je trajna skupnost, je posledica pravnega akta, kjer so vzpostavljeni osebni odnosi in čustvena navezanost med partnerjema različnih spolov, starši in otroci. Zakonska zveza, pravni institut, kakor ga poznamo danes, ima svoje korenine v srednjem veku. Družba srednjega veka je bila razslojena, kljub temu so bile posledice sklenitve zakonske zveze, ne glede na stan iz katerega sta izhajala sklenitelja, povsem enake. Izhodišča zakonske zveze so se dokončno oblikovala v Dekretu Tametsi leta 1563. Kot tak je pravni institut zakonske zveze s svojimi posledicami ostal nespremenjen. Codex iuris canonici iz leta 1983 s svojim predhodnikom in imenovanim Dekretom potrjuje to trditev za področje kanonskega prava in ODZ iz leta 1811 s svojimi novelami iz začetka 20. stoletja za civilno področje. Vse do konkordatov države z KC v 18. in 19. stoletju, je odločilno vlogo pri sklepanju zakonske zveze imela KC s svojimi predstavniki, šele druga polovica 19. stoletja prenese pristojnost v celoti na državne organe.
Ključne besede: zakonska zveza, družina, družinsko življenje, dedovanje, srednji vek, fevdalizem, kanonsko pravo, ZCP, ODZ, KC
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 599; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (797,09 KB)

4.
POSESTI GOSPODOV PTUJSKIH IN NJIHOVE KORISTI OD POSEDOVANJA
Laura Mohorko, 2016, magistrsko delo

Opis: Ptujski gospodje so bili od 12. do začetka 15. stoletja izjemno pomembna ministerialna rodbina salzburške nadškofije, ki se je primarno močno utrdila v samem mestu Ptuj in neposredni okolici. Sprva »le« salzburški ministeriali so v desetletjih pred smrtjo dosegli vpliv, ki jih je postavljal na drugo mesto za grofi Celjskimi. Širjenje njihovih posesti vzhodno od Ptuja, na zahodu pa vse do Savinjske in Šaleške doline, kjer so jih izpodrivali tamkajšnji grofje Celjski, priča o njihovi pomembni strateški funkciji – obrambi meje ob Ogrski. Pomembne ženske v rodbini Ptujskih in njihova dediščina po Ehrneških, Dravsko/Šoštanjskih ter Ortih so pripeljale do posedovanja pomembnih posesti in posledično do izjemnega vpliva te ministerialne rodbine. Pridobivanje moči Ptujskih s spretnimi porokami, sodelovanjem v vojnah in fajdah ter dednimi povezavami z drugimi plemiškimi rodbini je prinašalo lastništvo nad pomembnimi alodi, fevdi in deželnoknežjimi fevdi, od katerih so imeli neštete koristi. Zlasti pri njihovi »ekspanziji« na zahod jim je vlogo seniorjev ter mnoge fevde in alode prinesla povezava s sorodniki Kunšperškimi in Orti, na območju vzhodno od Ptuja pa so veliko posesti pridobili kot borci nemškega kralja Rudolfa Habsburškega in zvesti spremljevalci ogrskega kralja Bele IV. Zastave gradov in posesti nekaterih pomembnih plemiških rodbin v roke Ptujskim (npr. zastava Lemberga Hartnida Guštanjskega, ki je bil deželski sodnik za Savinjsko) še vedno prinašajo zapleteno interpretacijo pri procesu pridobivanja posesti. Posledice in koristi, ki jih je prinašalo posedovanje posesti Ptujskih, so povezane z dodelitvijo trških in mestnih pravic, obrambnimi in odvetniškimi nalogami, odrekanjem posesti v korist salzburške nadškofije, prav tako pa z gradbeno dejavnostjo.
Ključne besede: gospodje Ptujski, posesti Ptujskih, slovenske dežele, srednji vek, fevdalizem
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 530; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

5.
VPLIV NORMANSKE INVAZIJE NA ANGLOSAŠKI PRAVNI SISTEM
Miloš Kukovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Zgodovina anglosaške Anglije je zgodovina neprestanih bojev za oblast, nestabilnih družbenih razmer in invazij. V tako heterogeni družbi, razdrobljeni na več majhnih državic, od katerih je v različnih obdobjih ena ali druga prevzela primat, se nikoli ni izoblikovala močna centralna oblast z enotnimi pravili in pravnimi normami. Kljub temu se je izoblikoval pravni sistem pravil, ki je temeljil na običajnem pravu, le-ta pa je imel veliko skupnih prvin, ki so izvirale iz germanske tradicije. To tradicijo je občasno prekinilo obdobje vpadov skandinavskih osvajalcev, ki so si z mirovnimi sporazumi zagotovili obširna območja, kjer so veljali njihovi običaji in zakoni, dokončno pa invazija pod vodstvom Viljema Osvajalca. Angleška centralno urejena fevdalna država ima svoje korenine v normanski invaziji, ki je spremenila anglosaško klansko ureditev in jo nadomestila z osebnim vazalstvom vezanim neposredno na vladarja. Viljem je s preprostimi, a strogimi zakoni enotno uredil kazenskopravno ureditev. S tem je ustvaril temelje močni centralizirani državi pod vodstvom vrhovnega poglavarja z enotno ureditvijo na njenem celotnem ozemlju. Normani kljub prevzemu oblasti niso popolnoma spremenili pravnega sistema, ampak so ga le nadgradili tako, da jim je bilo olajšano vladanje nad novimi podaniki. Vpeljali so nekatere prvine kontinentalnega fevdalnega prava in v pravni red vpeljali nekatere inovativne rešitve, ki so bile unikatne v tedanji Evropi. V tem času se začne oblikovati common law sistem kot prizadevanje, da se pravo enotno uredi na celotnem območju, ki je pod kontrolo Normanov.
Ključne besede: Anglosasi, Normani, Viljem Osvajalec, srednji vek, centralizem, fevdalizem, vazalstvo, običajno pravo, common law.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 516; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (663,08 KB)

6.
Svobodni kmet in država med 1750 in 1940
Barbara Leber Vračko, 2016, diplomsko delo

Opis: Položaj kmeta se je skozi različna obdobja zgodovine spreminjal. V začetku fevdalizma poznamo predvsem odvisne obdelovalce, ki se šele z načelnim sklepom avstrijskega državnega zbora o zemljiški odvezi osvobodijo fevdalnih razmerij. V fevdalizmu ločimo dva tipa odvisnih obdelovalcev. Tisti, ki so obdelovali pridvorno zemljo in so bili pravno gledano popolnoma nesvobodni ter kmete, ki so s svojo družino prebivali na kmetiji (v času fevdalizma se za tako obliko kmetije razvije pojem hube). Tudi ti so sicer bili spočetka močno odvisni od svojega zemljiškega gospoda, kateremu so tudi dolgovali različne dajatve prav tako pa so za zemljiškega gospoda morali opravljati določena dela na njegovi posesti (tlaka). Bistveno so nato na položaj kmeta vplivale reforme Marije Terezije in Jožefa II., ki so bile potrebne za večje vključevanje kmeta v razvijajoče tržno gospodarstvo. Izmed najpomembnejših naj omenimo robotne patente, ki so določili maksimalno tlako, ter odprava »nejevoljništva«, ki je odpravilo osebno nesvobodo kmeta. Z zemljiško odvezo, sprejeto v času cesarja Ferdinanda, pa se označuje ukinitev podložništva in odprava vrhovnih pravic gospostva nad zemljišči. Z zemljiško odvezo je bilo konec fevdalnega družbenega reda, kmet pa je dobil večje možnosti za razpolaganje z zemljo. Pravno gledano je bil v začetku fevdalizma nosilec oblasti predvsem zemljiški gospod, patrimonializacija pa je razbila izvajanje prava na številne nosilce. Šele v času Habsburžanov se začnejo ponovna prizadevanja v smeri poenotenja oblasti ter uveljavitvi enotne zakonodaje. Slovensko ozemlje je nato predstavljajo območje avstrijskega prava, katero se je tukaj ohranilo tudi v času ustanovitve stare Jugoslavije. Na podlagi listin, ki jih hrani naša družina, pa lahko sklepamo, da je po letu 1850 pomembno vlogo na pravnem področju imel notar, ki je bil pomemben nosilec pravne varnosti. Njegovo sodelovanje je bilo obvezno za sklepanje določenih razmerji, hkrati pa je s svojim podpisom in pečatom jamčil za verodostojnost listin, kar je v pravnem prometu pomenilo dodatno varnost in služilo izogibu morebitnih pravd.
Ključne besede: fevdalizem, zemljiški gospodje, huba, notar, pravo v času fevdalizma, doba pravnega absolutizma, doba kapitalizma
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 724; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (802,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici