| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Mešanje različnih substratov v fermentorje za večji izplen metana
Mitja TÖrnar, 2009, diplomsko delo

Opis: V laboratoriju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor smo opravili meritve proizvodnje bioplina iz devetih različnih energetskih rastlin in prašičje gnojevke. Šest poskusnih polj je bilo sejanih v čisti setvi, kot so koruza, sirek, ščir, sončnica, topinambur in sladkorna pesa; tri poskusna polja pa smo sejali v obliki interkropinga (mešanici 50% - 50% med rastlinami koruze, sirkom in ščirom). Vseh devet vzorcev smo testirali v mešanici med prašičjo gnojevko (385 g) in silirano rastlino (15 g) v fermentorju za proizvodnjo bioplina. Proizvodnja bioplina je potekala 35 dni v 0,5 literskem fermentorju pri temperaturi 35° C. Rastlinam smo določili kemijsko sestavo za lažje izračune proizvodnje bioplina in odstotka koncentracije metana v substratu. Pri analiziranju količine proizvodnje bioplina smo ugotovili, da je v procesu fermentacije v mezofilnem območju proizvodnja močno odvisna od temperature v fermentorju, pH vrednosti substrata, enakomernega tlaka v fermentorju in mešanja substrata. Največja proizvodnja je bila dosežena s substratom sončnice, kjer se je proizvedlo 451 Nl kg oSS-1 bioplina s 62,85% koncentracijo metana in donosom 283 Nl kg oSS-1 metana. Sledijo mu substrati koruze, sirka in interkropinga med navedenimi rastlinami, kjer je proizvodnja med 330 in 365 Nl kg oSS-1 s koncentracijo med 50−60% metana z donosom 185-205 Nl kg oSS-1. Najmanjši izpleni so bili doseženi iz rastlin ščira, topinambura in sladkorne pese.
Ključne besede: proizvodnja bioplina, energetske rastline, fermentor
Objavljeno: 18.03.2009; Ogledov: 2361; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
PROIZVODNJA BIOPLINA IZ RAZLIČNIH HIBRIDOV KORUZE
Matjaž Ošlaj, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, kateri zrelostni razred koruze, in kateri hibrid določenega zrelostnega razreda, daje največjo proizvodnjo bioplina in biometana. Preučevali smo tudi kemijsko sestavo plinov. Testirali smo hibride koruze zrelostnega razreda FAO 300 — FAO 400, FAO 400 — FAO 500 in FAO 500 — FAO 600. Poskusi so potekali v laboratoriju, po tri serije poskusov s tremi ponovitvami, po metodi DIN 38 414, del 8. Rezultati raziskave so pokazali, da se pri višjem zrelostnem razredu koruze (FAO 400, FAO 500) povečuje hektarski donos bioplina in biometana. Najvišji izplen bioplina, biometana med zrelostnimi razredi koruze so imeli hibridi zrelostnega razreda FAO 400 in FAO 500. Med hibridi koruze zrelostnega razreda FAO 300 — FAO 400, daje hibrid PR38F70 (FAO 330) največji donos bioplina in biometana. Med hibridi zrelostnega razreda FAO 400 — FAO 500, je dajal največjo proizvodnjo bioplina in biometana hibrid PIXXIA (FAO 420). Hibrid CODISTAR (FAO 500) pa je imel med hibridi zrelostnega razreda FAO 500 — FAO 600 največji donos bioplina in biometana. Proizvodnja biometana, kateri ima bistveno vlogo pri proizvodnji bioplina, je pri hibridih koruze variirala od 50 — 60% celotne količine nastalih plinov.
Ključne besede: proizvodnja bioplina / koruzni hibridi / fermentor / metan
Objavljeno: 16.10.2009; Ogledov: 3134; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (792,34 KB)

4.
5.
Proizvodnja bioplina iz različnih hibridov koruze
Matjaž Ošlaj, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: proizvodnja bioplina, koruzni hibridi, fermentor, metan
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 616; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici