1. Postbiotiki iz fermentiranih živil in njihove zdravstvene koristiMaja Orešnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Fermentacijo živil sproži nadzorovana rast mikrobov in encimske pretvorbe sestavin živila, zato omenjeni prehranski izdelki predstavljajo vir potencialnih postbiotikov. Ti so opredeljeni kot neživi mikroorganizmi, njihove sestavine ali presnovki, ki gostitelju prinašajo koristi za zdravje.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled predkliničnih in kliničnih raziskav, do katerih smo dostopali v podatkovnih bazah PubMed, Scopus, Wiley Online Library in Web of Science ter s pomočjo ročnega iskanja v seznamih referenc. Uporabljena je bila opisna metoda dela, izvedena analiza identificiranih raziskav, sinteza in kompilacija glavnih ugotovitev.
Rezultati: V analizo je bilo vključenih 26 raziskav. Izsledki raziskav nakazujejo, da postbiotiki iz fermentiranih živil delujejo protimikrobno, imunomodulatorno z vplivom na prirojeno in pridobljeno imunost, ohranjajo ravnovesje črevesne mikrobiote in koristno vplivajo na črevesno pregrado.
Razprava in zaključek: Pregled literature povzema trenutne dokaze o bioloških učinkih postbiotikov iz fermentiranih živil. Ugotovljeno je bilo, da zaščitne učinke izražajo tudi onkraj črevesja, kar poudarja njihov potencial kot pomembno prehransko strategijo za spodbujanje in ohranjanje zdravja. Potrebne so nadaljnje visokokakovostne raziskave za potrditev kliničnih koristi in varnosti uživanja fermentiranih živil s postbiotiki.
Ključne besede: postbiotiki, paraprobiotiki, fermentacija, fermentirana živila, črevesna mikrobiota
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (2,09 MB) |
2. Poznavanje in uporaba fermentiranih živil v prehrani predšolskih otrokErika Kolednik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Fermentacija je že tisočletja ključen proces za podaljšanje roka uporabe in
izboljšanje prehranskih lastnosti živil. Predstavlja anaeroben proces, ki prinaša
biokemijske spremembe, kot so tvorba mlečne kisline, alkohola in vitaminov, ter zaradi
nastalih bioaktivnih snovi pozitivno vpliva na zdravje ljudi.
Metode: Študija analizira poznavanje in uporabo fermentiranih živil med starši
predšolskih otrok. Raziskava je temeljila na zbiranju podatkov s poudarkom na
vprašanjih o ozaveščenosti o fermentiranih živilih ter njeni vključitvi v prehrano otrok.
Rezultati: Večina anketirancev je potrdila vključevanje fermentiranih živil v prehrano
otrok, čeprav ne tako pogosto, kot je bilo pričakovano. Ključen rezultat je bil
pomanjkanje informacij o fermentiranih živilih s strani zdravstvenih delavcev
(informacije o fermentiranih živilih je od zdravstvenih delavcev prejelo le 10 %
anketirancev).
Razprava in zaključek: Nadaljnji koraki bi lahko vključevali izobraževalne kampanje za
starše o koristih fermentiranih živil za zdravje otrok, s poudarkom na vlogi zdravstvenih
delavcev pri informiranju staršev. Prav tako bi bilo smiselno nadaljevati s študijami
drugih dejavnikov, ki vplivajo na uporabo fermentiranih živil med starši predšolskih otrok
ter razvijati smernice za spodbujanje zdrave prehrane v tej populaciji.
Ključne besede: fermentirana živila, predšolski otroci, prehrana
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 68
Celotno besedilo (3,36 MB) |
3. Promocija fermentiranih živil kot del javne prehrane v slovenskih vrtcihJasna Godec, 2021, magistrsko delo Opis: Prehrana in način življenja pomembno vplivata na naše zdravje in počutje. Zdrava prehrana je še posebej pomembna za otroke in mladostnike, saj je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Fermentirana živila v prvi vrsti ohranjajo in zagotavljajo raznolikost prehrane, hkrati pa tudi blagodejno učinkujejo na zdravje, pospešujejo prebavni trakt, izboljšujejo imunski sistem in zmanjšujejo simptome intolerance na laktozo. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, in sicer na analizi zbranih prosto dostopnih jedilnikov v javnih vrtcih podravske in primorske regije. Uporabili smo namensko vzorčenje. Rezultati: Obstajajo statistično pomembne razlike zastopanosti posameznih fermentiranih živil v jedilnikih glede na regije, in sicer pri jogurtu t = - 4,596 (p < 0,001), skuti t = 3,618 (p < 0,001), kefirju t = - 3,451 (p = 0,001) in kislem zelju t = 2,798 (p = 0,005). Obstajajo pa tudi statistično pomembne razlike med pojavnostjo posameznih fermentiranih živil glede na letni čas pri kislem zelju t = - 3,677 (p < 0,001) in kisli repi t = - 2,081 (p = 0,038). Razprava in sklep: Ugotovili smo, da so fermentirana živila zastopana v jedilnikih javnih vrtcev v regijah, kljub temu da ne obstajajo jasna navodila oziroma smernice NIJZ. Potrebno jih je uvrstiti v prehranske piramide, ter okrepiti promocijo le teh pri otrocih in mladostnikih.
Ključne besede: zdrava prehrana, otroci, fermentirana živila, zdravje
Objavljeno v DKUM: 20.01.2022; Ogledov: 968; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,58 MB) |
