| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv shranjevanja starter kulture kombuče na hitrost aktivacije in kakovost fermentiranega napitka
Teja Cesar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana študija vpliva časa shranjevanja starter kulture kombuče na hitrost aktivacije in kakovost fermentiranega napitka. Prav tako prikazujemo vpliv temperature shranjevanja starter kulture na fermentacijo. Fermentacija je v obeh primerih trajala 14 dni. Med procesom smo spremljali pH vrednosti ter koncentracije sladkorjev in ogljikovega dioksida v fermentiranem napitku. Za določitev koncentracij sladkorjev smo uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, za merjenje ogljikovega dioksida smo uporabljali ion selektivno elektrodo ter pH elektrodo za določitev pH vrednosti. Vsi vzorci so fermentirali v posodi z volumnom 1000 mL. Z meritvami in rezultati smo potrdili, da se koncentracije sladkorjev in pH vrednosti med fermentacijo znižujejo, koncentracija CO2 pa narašča. Prav tako smo ugotovili, da starejši starter rabi več časa za aktivacijo, vendar je kakovost fermentiranega napitka enaka, kot pri vzorcu s svežim starterjem. Rezultati kažejo, da višja temperatura shranjevanja starterja pospeši fermentacijo in nastanek simbiotične kulture.
Ključne besede: kombuča, fermentacija, starter kultura, temperaturna odvisnost, starostna odvisnost
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

2.
Izolacija kefirana iz kefirja
Zala Mesec, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo potek fermentacije kefirnih zrn v mleku in nadaljnji postopek izolacije eksopolisaharida kefirana ter določitev vsebnosti sladkorjev. Najprej smo poskušali kefiran izolirati iz kefirnih zrn, vendar je bila zmes preveč gosta in zato izolacija ni bila možna. Izolacijo smo nato izvedli iz mlečnega kefirja. V sklopu eksperimentalnega dela smo spreminjali temperaturo fermentacije in vrsto mleka. Ugotavljali smo vpliv spremembe temperature na količino glukoze in galaktoze v kefiranu. Za določitev sladkorjev smo uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti sklopljen z detektorjem za merjenje lomnega količnika (HPLC-RI). Fermentacija mlečnega kefirja je potekala v 1 L stekleni posodi, ki smo jo za en dan postavili v termostat. Po enem dnevu smo po določenem postopku izolirali kefiran in s pomočjo HPLC določili vsebnost sladkorjev. Ugotovili smo, da po izolaciji v vseh vzorcih dobimo višjo masno koncentracijo glukoze kot galaktoze, kar potrjuje prisotnost kefirana. Z dobljenimi rezultati smo potrdili, da je pri višji temperaturi višja masna koncentracija tako glukoze kot tudi galaktoze. Za primerjavo s polnomastnim mlekom smo izvedli fermentacijo tudi z mlekom, ki vsebuje manj mlečnih maščob (1,5 %).
Ključne besede: kefir, mleko, fermentacija, odvisnost od temperature, HPLC
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

3.
Analiza vpliva sušenja kefirnih zrn na čas aktivacije in kvaliteto probiotičnega napitka
Tinkara Marija Podnar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana analiza vpliva časa shranjevanja vodnih in mlečnih kefirnih zrn v dehidriranem stanju na aktivacijo zrn in kvaliteto probiotičnega napitka. Primerjali smo zrna, ki so bila shranjena v dehidriranem stanju približno pol leta, približno 10 dni in nedehidrirana sveža zrna. Vsa zrna so bila shranjena pod enakimi pogoji. V zaključnem delu raziskav smo prikazali še primerjavo kvalitete vodnega kefirja, pripravljenega z različno dolgo shranjenimi zrni v dehidriranem stanju, in tistega, ki smo mu dodali suho figo in limono. Ugotovili smo, da čas shranjevanja zrn v dehidriranem stanju vpliva na aktivacijo kefirnih zrn in na kvaliteto produkta. Kvaliteto produkta smo ocenjevali s pH, koncentracijo CO2, vsebnostjo sladkorja in prirastjo kefirnih zrn. Glede na meritve smo ugotovili, da so se zrna, ki so bila shranjena dalj časa, aktivirala najpočasneje, in da je bil kefir, narejen iz njih, slabše kvalitete. Ta zrna so imela tudi najnižjo prirast. Nadalje smo potrdili, da dodatek suhe fige in limone vpliva na vodni kefir tako, da zniža pH, zviša koncentracijo CO2 in zniža koncentracijo sladkorja v kefirju. Masa vodnih kefirnih zrn se je v tem primeru zmanjšala, saj smo z dodatkom suhe fige in limone ustvarili preostre pogoje za idealno rast kefirnih zrn. Aktivacijo kefirnih zrn in njihovo fermentacijo v mleku smo izvajali po receptu podjetja BORGLA d.o.o.
Ključne besede: kefir, vodni kefir, kefirna zrna, fermentacija, dehidracija kefirnih zrn
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 50; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
Fermentacija čaja s kombučo: tehnološki vidik procesa
Špela Habjanič, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje študijo poteka fermentacije čaja z naravno starter kulturo kombuče. Med fermentacijo smo spremljali spremembo koncentracij sladkorjev in ogljikovega dioksida ter vrednosti pH. Prav tako smo določali vpliv temperature (25 ᵒC in 30 ᵒC) na spremembo omenjenih parametrov. Fermentacijo kombuče smo pri obeh temperaturah izvajali 14 dni. Za določitev zahtevanih parametrov smo pri laboratorijskem delu uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in iono selektivno in pH elektrodo. Fermentacija kombuče je potekala v stekleni posodi volumna 6000 mL, nato še v stekleni posodi z volumnom 1200 mL. Ugotovili smo, da se med procesom fermentacije porabljajo sladkorji, posledično nastaja ogljikov dioksid ter organske kisline, zato so vrednosti pH in sladkorjev padale, koncentracija CO2 pa je naraščala. Z rezultati smo potrdili, da je pri višji temperaturi (30 ᵒC) fermentacija potekala hitreje, saj so se koncentracije sladkorjev ter vrednosti pH hitreje znižale, koncentracija CO2 pa zvišala v primerjavi s fermentacijo, ki je potekala pri temperaturi 25 ᵒC v enakem časovnem intervalu.
Ključne besede: probiotiki, kombuča, SCOBY kultura, fermentacija, temperaturna odvisnost
Objavljeno: 09.10.2020; Ogledov: 431; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

5.
Probiotiki in drugi koristni mikroorganizmi ter pomen fermentiranih živil za krepitev zdravja
Evelin Leber, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na probiotike in fermentirana živila ter na to, kako z njimi pripomoremo h krepitvi zdravja. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v ustreznih količinah ugodno vplivajo na zdravje gostitelja. Učinke probiotičnih mikroorganizmov povezujemo z imunskim sistemom gostitelja in ravnovesjem črevesne mikrobiote v prebavilih. Pomembno vlogo imajo tudi pri uravnavanju kožne ter vaginalne mikrobiote. Fermentirana živila nastajajo s procesom fermentacije, med katero mikroorganizmi s svojimi encimi razgradijo organske spojine do kislin in drugih metabolitov. Najbolj pogosti so fermentirani mlečni izdelki, poznamo pa tudi fermentirano sadje, zelenjavo, žita, čaje, meso, zelišča itd. Probiotiki in fermentirana živila po študijah kažejo pozitivne učinke na zdravje v primeru njihove dolgoročne uporabe in so dokazano koristni in nepogrešljivi pri zdravem načinu življenja. Natančnih mehanizmov delovanja probiotikov in fermentiranih živil na zdravje še ne razumemo v celoti. Vemo pa, da lahko delujejo zelo različno na vsakega posameznika in v odvisnosti od seva koristnega mikroorganizma. Današnja živilska industrija si prizadeva za inovativno proizvodnjo z nenehnim uvajanjem novih izdelkov, ki imajo pozitiven učinek na zdravje ljudi. Živila, za katera trdijo, da pozitivno vplivajo na zdravje z zmanjšanjem tveganja za razvoj določenih bolezni ali izboljšanjem splošnega stanja organizma, sodijo med hrano nove generacije, mednje med drugim spadajo tudi fermentirana živila in probiotiki. Dokazano zmanjšujejo stres, raven holesterola in glukoze v krvi, pozitivno vplivajo na črevesno mikrobioto, zmanjšujejo krvni tlak in telesno težo.
Ključne besede: fermentacija, hrana, imunski sistem, alergija, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 13.01.2020; Ogledov: 539; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (546,61 KB)

6.
Uporaba različnih metod predobdelave odpadnih materialov ter določanje nekaterih parametrov med predobdelavo
Robert Hren, 2019, diplomsko delo

Opis: Predobdelava je ključna za učinkovito uporabo lignocelulozne biomase za namene proizvodnje biogoriv in biokemikalij. Z njo razklopimo težko razgradljivo ligninsko strukturo in pripomoremo k boljši dostopnosti do celuloze in hemiceluloze v predobdelani biomasi. Raziskali smo, kako različne metode predobdelave vplivajo na vsebnosti izbranih parametrov. Preverjali smo kemijsko potrebo po kisiku (KPK), vsebnosti dušika, fosforja in kalija (NPK), NH3, celotnega organskega ogljika (TOC), prevodnost, vrednost pH in koncentracije plinov CH4, O2, CO2 ter H2S. Testirali smo vzorce blata iz čistilnih naprav, obrečne trave (vrste širokolistni rogoz) in njune kombinacije. Analize smo opravili z dvema tehnikama predobdelave, s predobdelavo pri povišani temperaturi in s fermentacijo z dodatkom vsebine vampa. Prisotnost večine parametrov (KPK, NPK, NH3, celotni organski C) pred in po predobdelavi smo merili s kivetnimi testi, s senzorji smo izmerili pH in prevodnost ter zgolj po predobdelavi smo z analizatorjem plinov merili sestavo plinov. Ugotovili smo, da izbrane tehnike predobdelave vplivajo na vsebnost parametrov v biomasi, ki smo jih analizirali. Večina parametrov se je s predobdelavo spremenila. Vrednosti KPK so se večinoma povečale, predvsem v primeru trave. S predobdelavo je vrednost pH v vzorcih padla. Prevodnost je narastla po predobdelavi in se zmanjšala ob dodatku vsebine iz vampa. Koncentracija CH4 je prav tako narastla po predobdelavi, zlasti pri dodatku vsebine vampa. Analiza NPK je pokazala, da ima najvišjo vrednost makrohranil kombinacija blata in trave. Ko smo vzorcem dodali vsebino vampa ali travo, smo opazili manjši dvig razmerja C/N.
Ključne besede: lignocelulozna biomasa, predobdelava biomase, predobdelava pri povišani temperaturi, fermentacija s vsebino vampa, določanje nekaterih parametrov
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 600; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

7.
Določanje optimalnih pogojev za razmnoževanje biomase vodnega kefirja
Ivana Goričan, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje študijo določanja optimalnih pogojev za razmnoževanje biomase vodnega kefirja. Prikazan je vpliv vrste vode, mešanja, dodatka sladkorja ter temperature na prirast biomase. Prav tako je prikazano določanje najprimernejšega časa fermentacije medija z vodnimi kefirnimi zrni. Opisani so različni načini sušenja ter ponovna aktivacija vodnih kefirnih zrn. Pri izvedbi eksperimentalnega dela smo uporabljali gravimetrično metodo. Fermentacijo medija z biomaso smo izvajali v reagenčnih steklenicah. Naše glavne ugotovitve so bile, da je najprimernejši čas fermentacije sladkane vode z vodnimi kefirnimi zrni 48 h, pri čemer je poskuse najbolje izvajati v vodi po reverzni osmozi pri 25 °C, ob uporabi 25 g sladkorja (glede na 10 g biomase vodnega kefirja). Mešanje pri tem ni potrebno. Zrna vodnega kefirja je najbolje sušiti pri sobni temperaturi (po sušenju 4 d se zrna aktivirajo v 48 h) oziroma pri 35 °C (po sušenju 3 d se zrna vodnega kefirja aktivirajo v 24 h – 48 h).
Ključne besede: probiotiki, vodni kefir, kefirna zrna, fermentacija, optimiranje procesnih pogojev
Objavljeno: 17.07.2019; Ogledov: 884; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

8.
Kinetika proizvodnje bioplina med anaerobno fermentacijo bioloških odpadkov, precepljenih z glivama Pleurotus ostreatus in Trametes versicolor
Ana Vozlič, 2018, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo izvajali anaerobno fermentacijo, pri kateri smo določali prostornino nastalega bioplina, koncentracijo metana ter določali kinetiko procesa anaerobne fermentacije. Za proizvodnjo bioplina smo kot substrat uporabili piščančji gnoj z žagovino, ki smo ga zmešali s predobdelano pšenično slamo preraščeno z micelijem gliv Pleurotus ostreatus ali pa Trametes versicolor. Za kontrolo smo uporabili nepreraščeno pšenično slamo. Mešanice so vsebovale tri različna masna razmerja (80 : 20, 60 : 40 in 50 : 50). Proces anaerobne fermentacije smo izvajali 21 d in fermentorje držali pri konstantni temperaturi (35, 40 in 45 °C). Med fermentacijo smo z metodo izpodrinjene tekočine spremljali prostornino nastalega bioplina. S plinskim kromatografom smo v bioplinu merili koncentracijo metana. Nato smo iz pridobljenih podatkov z modificiranim Gompertz-ovim ter kinetičnim modelom 1. reda izračunali kinetične parametre nastajanja CH4 in določili aktivacijsko energijo procesa. Naredili smo primerjavo ustreznosti prileganja modelov z eksperimentalnimi podatki. Proizvodnost bioplina je bila največja pri pšenični slami, ki je bila preraščena z glivo Pleurotus ostreatus pri masnem razmerju 50 : 50 in temperaturi fermentacije 45 °C. Najmanjšo prostornino bioplina smo zabeležili pri fermentaciji piščančjega gnoja in pšenične slame, preraščene z glivo Trametes versicolor, z masnim razmerjem 80 : 20 in pri temperaturi 35 °C. Ugotovili smo, da temperatura vpliva na proizvodnost bioplina, saj so vrednosti višje pri višji temperaturi. Rezultati kažejo, da je koncentracija CH4 v začetnih dneh anaerobne fermentacije hitreje naraščala pri višji temperaturi, medtem ko smo po 21 dneh pri vseh temperaturah dosegli vrednosti koncentracij CH4 med 53 in 55 %. Večje prileganje modela eksperimentalnim ter izračunanim podatkom je pokazal kinetični model 1. reda.
Ključne besede: kinetika, aktivacijska energija, koncentracija metana, anaerobna fermentacija, bioplin, piščančji gnoj, glivna predobdelava
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 560; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

9.
Mikrobiološka kinetika rasti naravne starter kulture v sirotki
Saša Tompa, 2018, magistrsko delo

Opis: Kefirna zrna so kljub bogati raziskovalni zgodovini še vedno zanimiva alternativa za raziskovanje na različnih področjih. Dandanes se še posebej pogosto ukvarjamo z bioprodukti in zdravim načinom življenja. V magistrskem delu smo raziskovali možne načine uporabe sirotke. Predvsem nas je zanimalo, če je medij - sirotka, uporaben za množično proizvodnjo kefirnih zrn. Namen je bil določiti optimalne procesne pogoje pri procesu fermentacije sirotke z naravno starter kulturo za maksimalno prirast kefirnih zrn in poiskati kinetični model rasti kefirnih zrn in proizvodnje etanola. Kinetiko proizvodnje kefirnih zrn in etanola smo opisovali s pomočjo modificiranih Gompertz-ovih modelnih krivulj. Na podlagi pridobljenih kinetičnih podatkov lahko brez eksperimentalnega dela napovemo uporabo procesnih pogojev za proizvodnjo želene količine produkta. Ugotovili smo, da je proizvodnja kefirnih zrn odvisna od temperature, saj le-ta z poviševanjem temperature narašča. Na podlagi dobljenih kinetičnih parametrov in modelov za opis kinetike rasti kefirnih zrn smo določili najprimernejše procesne parametre za maksimalno masno koncentracijo kefirnih zrn. Pri temperaturi 28 ºC in vrtilni frekvenci mešala 100 min-1 smo dobili maksimalno koncentracijo kefirnih zrn, Δγkz,max = 8,4 g/L. V drugem delu naše naloge smo določali kinetiko proizvodnje produkta fermentacije, etanola. V tem primeru smo določili vrednosti dveh ključnih optimalnih procesnih parametrov za proizvodnjo etanola, to sta temperatura, ϑ = 28 ºC in vrtilna frekvenca mešala, fm = 100 min-1. Pri teh pogojih smo dobili masno koncentracijo etanola γEtOH,m = (18,5 ± 0,1) g/L, z modelom izračunana vrednost je bila, γEtOH,max = (20,6 ± 0,7) g/L. S tem smo dokazali, da je sirotka primeren medij za množično proizvodnjo kefirnih zrn in je proizvodnja primerljiva z medijem mleko.
Ključne besede: fermentacija, sirotka, kefir, reaktorski sistem RC1, FTIR spektrofotometrija, kefirna zrna, Gompertz-ov model.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 521; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

10.
Vzdrževanje optimalnih temperaturnih pogojev med fermentacijo pivine s pomočjo varilne komore
Christian Fišer, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: To, da je pivo kvalitetno, dosežemo s pravilno pripravo in ob določenih pogojih. Ustrezna temperatura je eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri pripravi piva, saj kvasovke, ki so ključne pri pridobivanju alkohola, med fermentacijo pivine, potrebujejo določene temperaturne pogoje za pravilno delovanje. V diplomski nalogi smo predstavili varilno komoro, s katero je omogočena avtonomna regulacija temperaturnih pogojev. Naš cilj je bil zgraditi zračno zaprto komoro skupaj z elektronskim sistemom za nadzor in regulacijo ter ugotoviti, ali je možno aktivno ohranjati optimalne temperaturne pogoje s pomočjo Peltierjevega termičnega elementa. Ugotovilo se je, da je sistem v celoti sposoben uravnavati temperaturne pogoje med fermentacijo pivine ob normalnih zunanjih pogojih, kjer je razvit sistem 48 % celotnega časa poskusa pivino ohlajal, 52 % časa pa vzdrževal temperaturni optimum.
Ključne besede: fermentacija pivine, varilna komora, avtonomna regulacija temperaturnih pogojev, Peltierov element, mikrokrmilnik.
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 476; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici