SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ IN VALIDACIJA HPLC-UV METODE ZA SOČASNO DOLOČANJE IZBRANIH HIDROKSCIMETNIH KISLIN V VZORCU VINA
Mateja Lovrec, 2009, diplomsko delo

Opis: Preučevali smo vsebnost p-kumarne in ferulne kisline v vzorcih vin. Metoda temelji na analizi HPLC z UV zaznavo. Uporabili smo izokratsko elucijo. Na osnovi topnosti standardov p-kumarne in ferulne kisline smo izbrali mobilno fazo mešanice vode in metanola (82:18) z 2 % ocetne kisline. Kot interni standard smo uporabili o-kumarno kislino. Kromatografske pogoje smo optimirali, da bi dobili najboljšo ločitev preiskovanih spojin. Spojine smo identificirali glede na retencijski čas in s pomočjo podatkov iz literature. Standardne raztopine smo pripravlili v koncentracijskem območju od 1 do 10 μg/ml in od 0,1 do 1 μg/ml. Rezultate smo statistično ovrednotili v skladu z zahtevami validacije (delovno območje, linearnost, ponovljivost, točnost, meja določanja LOQ, mejo zaznave LOD). Vzorce rdečega vina in belega vina smo pripravili z ekstrakcijo, s centrifugiranjem in s filtriranjem. Iz rezultatov je razvidno, da vzorec rdečega vina vsebuje višje koncentracije preiskovanih spojin kot vzorec belega vina. Dokazali smo, da je predlagana analizna metoda za določevanje p-kumarne in ferulne kisline z uporabo HPLC primerna, natančna in točna.
Ključne besede: Fenolne spojine, rdeče vino, belo vino, validacija, hidroksicimetne kisline, p-kumarna kislina, ferulna kislina, o-kumarna kislina, tekočinska kromatografija.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2694; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

2.
VPLIV TEMPERATURE IN ČAS EKSTRAKCIJE NA VSEBNOST ANTIOKSIDATIVNIH UČINKOVIN IZ IGLAVCEV
Nuša Kugler, 2011, diplomsko delo

Opis: Lubje iglavcev vsebuje poleg hidrofilnih polifenolov še lipofilne smole in eterična olja ter netopne snovi, kot so celuloza in lignin. Ker smo dežela bogata z iglastimi gozdovi nas je zanimalo, če so ekstrakti naših iglavcev primerljivi s Piknogenolom, za katerega se ve, da je iz obmorskega bora. Piknogenol je sestavljen iz 50 učinkovin, ki delujejo antioksidacijsko. Glavne fenolne spojine v skorji bora so proantocianidini, flavonoidi so prisotni v manjši količini. Piknogenol blagodejno učinkuje na krvožilni sistem, zato ga še posebno priporočajo diabetikom. Blaži tudi težave z vidom, ki nastanejo zaradi retinopatij, in pospeši regeneracijo manjših površinskih poškodb kože. Tako smo ekstrahirali tri različna lubja iglavcev, zaradi poslovne skrivnosti podjetja so označeni kot vzorec A, B in C. V vzorcih smo določevali vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, proantocianidinov in antioksidacijsko aktivnost. Najvišjo vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, proantocianidinov in antioksidacijko aktivnost smo določili v vzorcu A in C. Rezultati kažejo, da smo pri vzorcu A in C dobili največji izkoristek ter vsebnost skupnih fenolov in flavonoidov v ekstrakcijah pri 100°C. Najvišjo vsebnost proantocianidinov in antioksidativno aktivnost pa smo določili v ekstraktih dobljenih pri temperaturi 80°C.
Ključne besede: Ekstrakcija, lubje iglavcev, fenolne spojine, flavonoidi, proantocianidini, antioksidativna aktivnost.
Objavljeno: 05.01.2012; Ogledov: 2143; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

3.
SEPARACIJA FENOLNIH SPOJIN IZ RAZLIČNIH SEMEN TER ANTIOKSIDATIVNE LASTNOSTI EKSTRAKTOV
Jožica Ulčnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je bilo napraviti študijo vsebnosti totalnih fenolnih spojin, totalnih flavonoidov in antioksidativne aktivnosti v vodotopnih ekstraktih ostankov semen industrijske konoplje, sezama, lana in sončnice po odstranitvi olja. Kot izhodni material smo uporabili ostanke teh semen po konvencionalni ekstrakcij z mešanjem v heksanu ter po ekstrakciji s superkritičnim ogljikovim dioksidom in tekočim propanom pri dveh različnih ekstrakcijskih pogojih. Ostanke semen po konvencionalni ekstraciji s heksanom smo najprej ponovno estrahirali z istim postopkom, le da smo namesto heksana uporabljali različna razmerja mešanice aceton:voda. Na podlagi najboljšega izkoristka smo kot najidealnejše topilo določili mešanico acetona z vodo v razmerju 30:70. Enako sestavo topila smo nato v nadaljevanju uporabili za ekstrakcije ostankov semen po superkritičnih ekstrakcijah. Vsebnost totalnih fenolnih spojin v vodotopnih ekstraktih smo določili UV spektrofotometrično, po metodi Folin-Ciocalteu-a. Rezultati kažejo nizko vsebnost totalnih fenolov v semenih industrijske konoplje (od 0,29 do 0,46 mg na g materiala) in lana (od 0,24 od 0,64 mg fenolnih spojin na g materiala). Pri sezamu so omenjene spojine prisotne le v sledovih (0,1 do 0,14 mg fenolnih spojin na g materiala). Izmed vseh uporabljenih semen so najvišjo vsebnost fenolnih spojin pokazala sončnična semena (od 1,96 do 3,49 mg fenolnih spojin na g materiala). Vsebnost totalnih flavonoidov smo določili s kolorimetrično metodo z uporabo aluminijevega klorida. Rezultati so pokazali prav tako nizko prisotnost flavonoidov v semenih. Pri lanu in sezamu so dobljene vrednosti celo enake nič. Nekaj višje vrednosti smo dobili pri konoplji (manj kot 0,0420 mg flavonoidov na gram materiala) in sončnici (manj kot 0,67 mg na g materiala). Antioksidativne aktivnosti ekstraktov smo izmerili s spektrofotometrično radikalsko metodo z DPPH in s foto-luminiscenčno (Photochem) metodo. Izkazalo se je, da imajo ekstrakti predhodno razmaščenih semen antioksidativne lastnosti. Najvišjo antioksidatvno aktivnost smo določili v sončničnih semenih (63,7% inhibicija), najnižjo pa pri semenih sezama, kjer inhibicije sploh nismo dosegli.
Ključne besede: sezam, lan, sončnica, industrijska konoplja, ekstrakcija, fenolne spojine, flavonoidi, antioksidativna aktivnost.
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 1341; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

4.
ŠTUDIJ VPLIVA PROCESNIH PARAMETROV SUPERKRITIČNE EKSTRAKCIJE OLUPKOV MANDARIN NA LASTNOSTI EKSTRAKTA
Saša Kuđeljić, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo s konvencionalno in superkritično ekstrakcijo ekstrahirali zmleto mandarinino lupino. Mandarinine lupine predstavljajo pomemben vir hesperidina in polimetoksi flavonov, kot sta nobiletin in tangeretin. Izvajali smo naslednje metode ekstrakcije: - konvencionalna ekstrakcija z 70 % acetonom - superkritično ekstrakcijo s CO2. Superkritične ekstrakcije smo opravili z uporabo laboratorijske ekstrakcijsko visokotlačne naprave, pri kateri smo s črpalko črpali CO2 iz jeklenke v avtoklav skozi zdrobljene mandarinine lupine (suhe, sveže) pri tlakih (100, 200, 300 bar) in temperaturah (40, 60, 80 °C). Ekstrakte (mandarinino olje) smo shranili v embalažah,ki so bile zaščitene pred svetlobo v zamrzovalniku. Največje izkoristke pri postopku superkritičnih ekstrakcij z ogljikovim dioksidom smo dobili pri vlažnih mandarininih olupkih pri tlaku 300 bar in temperaturi 80 °C. Izkoristek je znašal 1,36 %. S pomočjo eksperimentalnega načrta po Taguchi-ju smo določili optimalne pogoje separacije ter vpliv procesnih parametrov. Za analizo ekstraktov s HPLC metodo pri tem smo ekstrakte pridobljene s konvencionalno ekstrakcijo raztopili v 100 % metanolu z namenom, da določimo sestavo in vsebnost flavonoidov, predvsem hesperidina v ekstraktih. Izvedene so bile raziskave na področju predobdelave materiala s superkritičnimi fluidi: določili smo vpliv predobdelave materiala na izolacijo hesperidina iz mandarininih olupkov.
Ključne besede: konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, fenolne spojine, mandarinini olupki, določanje vpliva obratovalnih parametrov, eksperimentalni načrt po Taguchi-ju
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1126; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

5.
SEMIKONTINUIRNI PROCES PRIDOBIVANJA ORGANSKIH PRODUKTOV IZ MACESNOVE BIOMASE S SUBKRITIČNO VODO
Blaž Košiček, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil izvesti semikontinuirni proces ekstrakcije lesne biomase s subkritično vodo (SubCW). Poleg same ekstrakcije je pri našem procesu prisotna tudi hidrotermična degradacija lesne biomase v prisotnosti subkritične vode, pri čemer nastajajo različni produkti. Ekstrahirali smo svežo macesnovo skorjo, saj študije kažejo, da macesnov les vsebuje v vodi topne substance, fenolne spojine, ki imajo visoko dodano vrednost in antioksidativne lastnosti. Preučevali smo kako različni procesni parametri – temperatura, pretok, dodatek modifikatorja (etanol) vplivajo na vrsto in količino produktov ekstrakcije in preučevali pojav hidrotermične degradacije macesnove biomase. Ekstraktom smo določili vsebnost totalnih fenolnih spojin in antioksidativno aktivnost (DPPH metoda). Spremljali smo spreminjanje kumulativne mase fenolov in kumulativne mase suhega ekstrakta s časom. Izvedli smo HPLC analizo za nekatere fenolne spojine in izračunali izkoristke ekstrakcij. Rezultati kažejo, da temperatura vpliva na količino ekstrakta. Vsebnost totalnih fenolnih spojin je bila najvišja v ekstraktih pridobljenih z vodo, ki smo ji dodali 5 vol. % etanola pri temperaturi 300 °C. Z višanjem pretoka se viša količina ekstrakta, kar pa ne moremo trditi tudi za vsebnost totalnih fenolnih spojin. Ekstrakti imajo izjemno visoko antioksidativno aktivnost. HPLC analiza kaže, da ekstrakti vsebujejo največ 5-hidroksimetilfurfurala in 2,3-dihidroksi benzojske kisline, v primeru ekstraktov pridobljenih z vodnim medijem z dodanim 10 vol. % etanola, je poleg teh dveh komponent prisotne tudi dosti 3,5-dihidroksi benzojske kisline. Modelirali smo snovni prenos totalnih fenolnih spojin iz trdne v tekočo fazo in z difuzijskimi koeficienti pokazali, da je snovni prenos totalnih fenolnih spojin v prvi stopnji mnogo hitrejši od snovnega prenosa v drugi stopnji ekstrakcijskega procesa.
Ključne besede: macesen, ekstrakcija, subkritična voda, hidrotermična degradacija, fenolne spojine
Objavljeno: 20.02.2015; Ogledov: 999; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

6.
EKSTRAKCIJA FENOLNIH SPOJIN IZ PLODOV MURVE
Janja Klakočer, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil izvesti ekstrakcijo sadežev različnih sort murve in določiti kako procesni parametri vplivajo na antioksidativno aktivnost ekstraktov in vsebnost fenolnih spojin, antocianinov ter proantocianidinov. V raziskavah smo uporabili dve sorti murve, in sicer belo murvo (Morus alba) in črno murvo (Morus nigra). Za izvedbo ekstrakcije smo uporabili konvencionalni postopek in eksperimente načrtovali po Box-Behnkenovem eksperimentalnemu načrtu, ki je metodologija odzivne površine (Response Surface Methodology, RSM). V našem eksperimentalnem načrtu, ki smo ga načrtovali v programu Designe-Expert 7.0 smo spreminjali tri procesne parametre, in sicer razmerje aceton:voda (topilo), razmerje material:topilo in temperaturo. Vsaka izmed ekstrakcij je potekala 2 uri. Vsebnost celokupnih fenolov, proantocianidinov in celokupnih monomernih antocianinov smo v ekstraktih določevali s spektrofotometričnimi metodami. Glede na zahteve posameznih metod smo raztopinam ekstraktov izmerili absorbanco pri določeni valovni dolžini in nato iz umeritvene krivulje na podlagi izmerjene absorbance določili koncentracijo, ki smo jo podali kot maso na gram ekstrakta oz maso na gram materiala. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo podali kot % inhibicije in smo jo določili z DPPH prostoradikalsko metodo, kjer smo merili absorbanco raztopine vzorca in referenčne raztopine. Rezultati analiz so pokazali, da ima črna murva višjo vsebnost antioksidativnih komponent kot bela murva.
Ključne besede: murva, črna murva, bela murva, konvencionalna ekstrakcija, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, proantocianidini, celokupni monomerni antocianini
Objavljeno: 30.03.2015; Ogledov: 1115; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

7.
VSEBNOST FENOLNIH SPOJIN V SADNIH IN ZELIŠČNIH PIJAČAH
Tina Oprešnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo preučiti in primerjati vsebnost celokupnih fenolnih spojin, antioksidativno aktivnost ter vsebnost celokupnih sladkorjev v devetih vzorcih. Analizirali smo štiri zeliščne likerje, tri sadne likerje in dva sirupa. Sadni likerji so bili borovničev, višnjev ter orehov liker. Kot sirupa smo preučevali melisin in bezgov sirup. Osem vzorcev je bilo izdelanih v domačih kuhinjah. Eden zeliščni liker – Jägermeister smo kupili v trgovini in nam je služil kot primerjava pri analizah med industrijsko proizvedenim in doma izdelanimi zeliščnimi likerji. Pri prvi analizi smo spektrofotometrično določili vsebnost celokupnih fenolnih spojin v vzorcih s Folin-Ciocalteu-ovo metodo. Nastalim barvnim kompleksom smo izmerili absorbanco pri valovni dolžini 760 nm. Ugotovili smo, da je bilo največ fenolnih spojin prisotnih v orehovem likerju (1,7116 mg fenolnih spojin na g vzorca), najmanj pa v domačem zeliščnem likerju (0,3740 mg fenolnih spojin na g vzorca). Antioksidativno aktivnost vzorcev smo preučevali spektrofotometrično z radikalsko metodo. Analiza je potekala z uporabo stabilnega 2,2-difenil-1-pikrilhidrazil (DPPH) prostega radikala pri valovni dolžini 515 nm. Iz rezultatov je razvidno, da je bil % inhibicije glede na referenčno raztopino največji pri orehovem likerju (79,5718 % inhibicija) in najmanjši pri melisinem sirupu (19,7164 % inhibicija). Najbolj razširjena kolorimetrična metoda, namenjena določanju vsebnosti celokupnih sladkorjev, je fenol-žveplova metoda. Nastalim oranžnim kompleksom vzorcev smo na UV-VIS spektrofotometru izmerili absorbanco pri valovni dolžini 490 nm. Največ sladkorjev je bilo v bezgovem sirupu (65,7235 g na 100 mL vzorca), medtem ko je bila najnižja vrednost pri kupljenem zeliščnem likerju (15,4612 g na 100 mL vzorca).
Ključne besede: celokupne fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, celokupni sladkorji, UV-VIS spektrofotometer, zeliščni liker, sirup
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 604; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

8.
Biološka aktivnost konvencionalnih ekstraktov cejlonskega cimeta (Cinnamomum zeylanicum)
Katja Andrina Kravanja, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati antioksidativno in protimikrobno učinkovitost ekstraktov cejlonskega cimeta (Cinnamomum zeylanicum) s ciljem odkritja naravne alternative sintetično proizvedenim zdravilom oz. prehranskim dopolnilom. Z uporabo konvencionalnih ekstrakcijskih metod in različnih topil smo pridobili ekstrakte cejlonskega cimeta, pri čemer nas je zanimal izkoristek ekstrakcije. Sledile so spektrofotometrične analize. Določili smo antioksidativni potencial z radikalsko metodo DPPH, vsebnost totalnih fenolov in proantocianidinov. Protimikrobno učinkovitost smo preverili v razmerju z grampozitivno bakterijo Staphylococcus aureus, gramnegativno bakterijo E. coli ter kvasovko Candida albicans. Uporabili smo difuzijsko metodo z diski, izvedena pa je bila tudi analiza ekstraktov s HPLC (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti), s katero smo določevali prisotnost desetih fenolnih spojin. Rezultati kažejo visoko antioksidativno aktivnost alkoholnih ekstraktov. Za izolacijo komponent z antioksidativnimi lastnostmi se je kot najprimernejše topilo izkazal metanol, kot učinkovita ekstrakcijska metoda pa ekstrakcija po Soxhletu, kjer smo dobili najvišje izkoristke ekstrakcij ter visoke vsebnosti proantocianidinov. Kljub temu pa je zaradi prisotnosti visokih temperatur najverjetneje prišlo do degradacije nekaterih komponent, saj pri ekstrakciji s hladnim topilom namreč dobimo ekstrakte z višjo vsebnostjo fenolnih spojin ter višjo antioksidativno učinkovitostjo. Etanolni ekstrakti so se izkazali za učinkovite pri zaviranju rasti kvasovke Candida albicans, vodni in etanolni ekstrakti pa uspešno delujejo proti bakteriji Staphylococcus aureus. Rezultati so ovrednoteni s kvalitativno in kvantitativno analizo fenolnih spojin v ekstraktih.
Ključne besede: konvencionalna ekstrakcija, antioksidanti, protimikrobni učinek, fenolne spojine, lc-ms/ms kromatografija.
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 264; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

9.
Izolacija biološko aktivnih komponent iz plodov gozdnih borovnic ( Vaccinium myrtillus L. )
Maja Gračnar, 2018, magistrsko delo

Opis: Gozdne borovnice zaradi mnogih zdravilnih lastnosti, ki jih imajo na telo, sodijo med tako imenovana »superživila«. V magistrskem delu smo raziskali, kakšna je biološka učinkovitost ekstraktov plodov gozdnih borovnic. Osredotočili smo se predvsem na izolacijo fenolnih spojin. Zanje velja, da v kombinaciji z drugimi biološko aktivnimi spojinami, prisotnimi v rastlinskih ekstraktih, delujejo antioksidativno, protivnetno, protimikrobno in prav tako zdravijo oziroma preprečujejo nastanek in razvoj rakavih celic. Ekstraktom smo spektrofotometrično določili vsebnost skupnih fenolov, proantocianidinov in antioksidativno učinkovitost. S kromatografsko analizo (LC-MS/MS) smo kvalitativno in kvantitativno določili vsebnost posameznih fenolnih spojin v ekstraktih. Ker so rastlinski ekstrakti v vodi slabo topni, smo njihovo biološko dostopnost povečali z vezavo na biorazgradljiv polimerni nosilec s PGSS™ metodo. Morfološke lastnosti (velikost delcev in poroznost) smo določili z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). V magistrskem delu smo iz plodov borovnic uspešno izolirali fenolne spojine in ugotovili, da na kakovost ekstrakta vpliva izbira ekstrakcijske metode in vrsta topila. Ker so fenolne spojine polarne, je za njihovo izolacijo primerneje uporabiti polarna topila, kot so voda, metanol in etanol. Ugotovili smo, da je antioksidativna učinkovitost ekstraktov pogojena z vsebnostjo fenolnih spojin. V ekstraktih borovnic je bil najvišji delež klorogenske kisline. Klorogenska kislina deluje protibakterijsko napram S. aurerus in E. coli, kar smo v magistrskem delu uspešno dokazali. Prav tako je bila uspešno izvedena formulacija ekstraktov na polimernim nosilec.
Ključne besede: gozdne borovnice, fenolne spojine, antioksidativnost, protimikrobno delovanje, PGSS™
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 229; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (4,01 MB)

10.
Ekstrakcija lubja kostanja s subkritično vodo
Andreja Turk, 2018, diplomsko delo

Opis: Biomasa predstavlja naravni vir vrednih komponent. Lubje kostanja vsebuje visoke vsebnosti taninov in različne fenolne spojine, ki se uporabljajo v medicini ter farmacevtski, kozmetični in prehrambeni industriji. Namen diplomskega dela je bil separirati vredne spojine iz lubja kostanja s subkritično vodo in optimizirati proces z uporabo metode odzivnih površin z zasnovo Box-Behnkenovega načrtovanja. Optimizirali smo tri ključne spremenljivke, in sicer temperaturo, čas in razmerje topilo/material, ter spremljali njihov vpliv na ekstrakcijski izkoristek in vsebnost vrednih komponent v lubju, kot so totalni fenoli, totalni tanini in antioksidativna aktivnost. V lubju smo dokazali prisotnost elagne in galne kisline, elagotaninov (veskalagin, kastalagin, 1-o-galoj kastalagin), sladkorjev (maltoza, glukoza, fruktoza in arabinoza) ter njihovih derivatov (5-HMF, furfural in levulinska kislina). Zadnji korak v diplomskem delu je bil določitev optimalnih pogojev, s katerimi bi dosegli najvišjo vsebnost elagne kisline ter zadovoljive vsebnosti totalnih fenolov in totalnih taninov.
Ključne besede: subkritična voda, navadni kostanj, fenolne spojine, tanini, optimizacija procesa, Box-Behnkenova metoda
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 219; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici