| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Fenolne in lipidne komponente v ekstraktu kave z različnim geografskim poreklom
Tjaša Hedžet, 2020, diplomsko delo

Opis: Kava, ki izvira iz Arabije, kjer se je imenovala “qawah”, predstavlja glavni proizvod iz kavnih zrn in je ena najbolj priljubljenih pijač na svetu. Vsebuje več kot 700 spojin, ki so odgovorne za njen aromatičen okus, glavna med njimi je kofein. Rod Coffea Arabica in Coffea Cahephora var. Robusta sta najpomembnejši vrsti kave. Tako Robusto kot Arabico najdemo v različnih državah na območjih Južne Amerike, Afrike in Azije, vendar ima Arabica višjo kakovost in obsega večinski delež izvoza kave. Kava ima visoko hranilno kakovost, kar se kaže v visoki vsebnosti antioksidantov. V diplomskem delu smo raziskali vpliv geografskega porekla kave na fenolne in lipidne komponente v kavi ter določili antioksidativno aktivnost kave. Ekstrahirali smo 15 različnih vrst kave in ekstraktom spektrofotometično določili vsebnost skupnih fenolov in antioksidativno aktivnost. Z kromatografskimi metodami smo določili vsebnost hlapnih komponent v kavi z GC-MS metodo in vsebnost fenolnih ter maščobnih spojin z LC-MS/MS metodo. Med fenolnimi spojinmi smo določevali vebnost kavne kisline, kofeina in klorogenske kisline. Klorogenske kisline, katere glavni predstavnik je 5-kafeoilkininska kislina, imajo številne zdrave učinke. Največji delež kofeina smo zaznali pri vzorcu 100 % Robuste.
Ključne besede: kava, kofein, klorogenska kislina, antioksidativna aktivnost, fenolne spojine, maščobne komponente
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 109; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

2.
Fenolne spojine v lubju pri medvrstnih križancih bezga
Blaž Stajnko, 2020, diplomsko delo

Opis: Fenolne spojine, ki so v različnih delih rastlin, tudi v skorji, se omenjajo kot pomembni antioksidanti. V sklopu diplomskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolnih spojin in topnih taninov v ekstraktih skorje pri različnih medvrstnih križancih bezga. V raziskavo smo vključili 60 medvrstnih križancev in nekaterih vrstah bezga. Za ekstrakcijo fenolnih spojin smo uporabili 50-% vodno raztopino metanola in 70-% vodno raztopino acetona. Vsebnost skupnih fenolnih spojin in topnih taninov smo določili s Folin-Ciocalteu reagentom. Rezultate smo podali v mg GAE (ekvivalent galne kisline)/ g suhe snovi (SS). Skorja bezga v povprečju vsebuje 18,21 mg GAE/g SS skupnih fenolnih spojin, od katerih je 11,06 mg GAE/g SS topnih taninov. Glede na vsebnost skupnih fenolov in topnih taninov obstajajo med različnimi vrstami, kot tudi med različnimi medvrstnimi križanci bezga sorazmerno velike razlike.
Ključne besede: bezeg (Sambucus spp.), skorja, fenolne spojine, tanini
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 153; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

3.
Ekstrakcija eteričnih olj iz ingverja (Zingiber officinale)
Katja Svetek, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati potencialne protimikrobne in antioksidativne učinke različnih ekstraktov, pridobljenih iz ingverja (Zingiber officinale), s ciljem potencialne uporabe naravnih izvlečkov v prehrambeni, farmacevtski, živilski in kozmetični industriji. Ekstrakte smo pridobili z različnimi metodami ekstrakcije; s Soxhletovo metodo, ultrazvočno metodo in superkritično ekstrakcijo s CO2. Vse ekstrakcije smo izvajali dve uri. Pri Soxhletovi in ultrazvočni ekstrakciji smo uporabili različna topila, s ciljem prepoznati razliko med ekstrahiranimi komponentami s pomočjo polarnega in nepolarnega topila. Različne metode ekstrakcije in različna topila vplivajo na količino pridobljenega ekstrakta in na vsebnost komponent, ki jih ekstrakt vsebuje. Zanimal nas je izkoristek ekstrakcij in kvaliteta pridobljenih ekstraktov. Uporabili smo dve spektrofotometrični metodi; radikalsko metodo DPPH za določanje antioksidativne aktivnosti ekstraktov in metodo za določanje vsebnosti totalnih fenolov. Za določevanje protimikrobnega učinka smo uporabili difuzijsko metodo z diski, protimikrobno delovanje smo testirali na grampozitivni bakteriji Staphylococcus aureus, gramnegativni bakteriji Escherichia coli in kvasovki Candida albicans. V diplomskem delu so prikazani rezultati ekstrakcij in analiznih metod, ki smo jih izvedli. Iz rezultatov je vidno, da je uporaba Soxhletove ekstrakcije in topila aceton najboljša izbira za dosego najvišjega izkoristka ekstrakcije. Antioksidativni potencial smo ovrednotili z DPPH metodo, s katero smo najvišji odstotek inhibicije opazili pri ekstraktu, pridobljenem s superkritično ekstrakcijo pri 135 bar. Najnižji odstotek inhibicije smo opazili pri obeh ekstraktih, pridobljenih s topilom heksan. Pri določevanju vsebnosti totalnih fenolov smo opazili najvišjo vsebnost v ekstraktu, pridobljenem z ultrazvočno ekstrakcijo, kjer smo kot topilo uporabili mešanico acetona in vode v razmerju 1:1. Najnižji delež vsebnosti totalnih fenolov smo opazili pri ekstraktoma, pridobljenima s topilom heksan; kar sovpada z najnižjim antioksidativnim potencialom. Nekateri pridobljeni ekstrakti so delovali protimikrobno proti C. albicans in S. aureus, medtem ko proti E.coli noben ekstrakt ni pokazal protimikrobnega učinka.
Ključne besede: ingver, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, protimikrobna učinkovitost, fenolne spojine
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 544; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

4.
Ekstrakcija in analiza biološko aktivnih spojin iz ovsa
Jernej Jelenko, 2019, diplomsko delo

Opis: Oves je ena najbolj razširjenih žitaric, ki se primarno uporablja za krmo živali, vendar vse večji pomen pridobiva tudi v prehrani človeka. Razlog za povečanje zanimanja po ovsu je biološka vrednost surovega materiala, ki ima visoke vsebnosti proteinov, maščob, mineralov in vitaminov. Poleg tega vsebuje tudi fitokemikalije, ki naj bi bile vzrok za zmanjšanje tveganja nastanka kroničnih bolezni kot so koronarna arterijska bolezen, sladkorna bolezen tipa 2 in rak. Redno uživanje ovsa pa zmanjša tudi nivoje LDL holesterola in sistoličnega krvnega tlaka. Oves ljudje v večini uživamo v obliki kosmičev in kaše, kruh pa iz njega delamo redko, saj ne vsebuje glutena. Prav to oves naredi primernega za ljudi z intoleranco do glutena in za razne diete. V diplomski nalogi smo se osredotočili na določevanje fenolnih spojin in njihove antioksidativne lastnosti. Za izolacijo biološko aktivnih spojin smo uporabili Soxhletovo in superkritično ekstrakcijsko metodo. Spektrofotometrično smo ekstraktom določili vsebnost totalnih fenolov, antioksidativno aktivnost, totalne ogljikove hidrate in proteine. S tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS) pa smo določili posamezne fenolne spojine in proste maščobne kisline (GC). V diplomskem delu smo ugotovili, da so boljša topila za ekstrakcijo raztopine organskih topil kot pa čista organska topila. Konkretno smo primerjali čisti etanol, 50 % etanol in 70 % etanol. Ekstrakt 50 % etanola je pokazal najboljše rezultate z največjo vsebnostjo totalnih fenolov (75,49 mg/100 g materiala), totalnih ogljikovih hidratov (15,45 mg/g materiala) in najmanjšim EC50 (10,00 mg/mL). Naša druga ugotovitev je, da s predhodno superkritično ekstrakcijo s CO2 vplivamo na rezultate nadaljnje Soxhletove ekstrakcije. Od fenolnih spojin je bilo v vseh ekstraktih prisotne največ kavne kisline. Pri določenih prostih maščobnih kislinah največji delež zavzemata oleinska in linolna kislina, kateri sta obe sta nenasičeni.
Ključne besede: oves, ekstrakcija, antioksidanti, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 367; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

5.
Sočasno določanje različnih fenolnih spojin v ekstraktih čajev s tekočinsko kromatografijo z UV zaznavo
Maša Stopinšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Čaj predstavlja eno najbolj priljubljenih pijač na svetu in se po količini zaužitja uvršča takoj za vodo. K temu pripomorejo njegov dober okus, vonj in številne fenolne spojine, ki zaradi svojih antioksidativnih lastnosti pozitivno vplivajo na človekovo zdravje. Da bi določili dejanske vsebnosti fenolnih spojin v ekstraktih čajev, smo razvili analizno metodo z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z UV zaznavo. Analizirali smo trideset komercialno dostopnih čajev slovenskega proizvajalca in določevali prisotnost desetih fenolnih spojin: rožmarinska kislina, protokatehuična kislina, vanilinska kislina, (+)-katehin, rutin, siringinska kislina, ferulna kislina, p kumarna kislina, klorogenska kislina in kavna kislina. Razvito metodo smo validirali tako, da smo določili ponovljivost, obnovljivost in linearnost metode ter mejo določljivosti in zaznavnosti. Ekstrakte čajev smo pripravili tako, da smo po mletju in sušenju zatehtali ustrezno količino posameznega čaja, ga prelili z vrelo ultra čisto vodo, premešali in pustili 30 min. Sledilo je filtriranje s filter papirjem, redčenje z ultra čisto vodo na določen volumen in filtriranje s PTFE filtri tik pred analizo s HPLC-UV. Spojine smo eluirali gradientno, pri čemer je bila mobilna faza A sestavljena iz 100 % acetonitrila in mobilna faza B iz 1 % ocetne kisline. Separacijo smo dosegli v 40 minutah pri valovni dolžini 280 nm. Ugotovili smo, da je v analiziranih sadnih čajih prisotnih v splošnem manj izbranih fenolnih spojin in v nižjih koncentracijah kot v zeliščnih in pravih čajih. Največkrat so bile v čajih prisotne vanilinska kislina, protokatehuična kislina in kavna kislina, medtem ko smo siringinsko kislino in (+)-katehin določili v najmanjšem številu čajev.
Ključne besede: čaj, fenolne spojine, tekočinska kromatografija, UV zaznava
Objavljeno: 25.04.2019; Ogledov: 838; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

6.
Vsebnost fenolnih spojin v plodovih različnih sort paradižnika (Lycopersicum esculentum Mill.)
Laura Lepej, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov in posameznih fenolnih spojin v plodovih 39 sort paradižnika. Plodovi paradižnika so bili rdeče, rumeno, belo, oranžno, zeleno in vijolično obarvani. Skupne fenole smo določili v ekstraktih vzorcev z uporabo Folin-Ciocalteu reagenta. Posamezne fenolne spojine smo izmerili z uporabo tekočinske kromatografije. Sorte paradižnika se v vsebnosti skupnih fenolov razlikujejo. Značilno najvišje vrednosti so imele 3 rdeče ('Cherrola F1', 'Iva's Red Berry', 'Ded Moroz'), 2 vijolični ('Indigo Rose', 'OSU Blue') in ena zelena sorta ('Gobstopper'). Med različno obarvanimi sortami v vsebnosti skupnih fenolov ni bilo značilnih razlik. V povprečju pa so imele najvišjo vrednost skupnih fenolov vijolične sorte (684 mg GAE/100 g suhe snovi), najnižjo pa bele sorte (509 mg GAE/100 g suhe snovi). Med posameznimi fenolnimi spojinami je bil v najvišjih koncentracijah prisoten katehin, sledila sta mu rutin in klorogenska kislina. Plodovi vijoličnih sort so imeli značilno višje vsebnosti p-kumarne in kavne kisline ter miricetina.
Ključne besede: paradižnik, sorta paradižnika, Lycopersicum esculentum, skupni fenoli, fenolne spojine
Objavljeno: 29.03.2019; Ogledov: 631; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (898,49 KB)

7.
Antioksidativni potencial in vsebnost totalnih fenolov v ekstraktu stevie rebaudiana bert
Tjaša Damijan, 2018, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času se je povečalo zanimanje za liste Stevie rebaudiana Bert, saj ti predstavljajo vir nekaloričnih sladil, znanih kot steviolni glikozidi, ki v prehrambeni industriji vse pogosteje nadomeščajo tradicionalna sladila in omogočajo zmanjšanje vnosa sladkorja v telo. Predvsem listi rastline vsebujejo visoke vrednosti fenolov, vitamina C, karotenoidov ter klorofilov z antimikrobnimi in antioksidativnimi lastnostmi, kar je povezano z blagodejnimi vplivi na človeško zdravje, npr. z zmanjšanjem pojavnosti kroničnih bolezni in zaviranjem procesa celične oksidacije. Nekatere raziskave so namreč dokazale, da so vodni ekstrakti Stevie rebaudiana Bert naravni zaviralci polifenol oksidaze in peroksidaze. Hkrati steviol glikozidi vplivajo na boljše izločanje hormona inzulina in dvig tolerance na glukozo. Vse to kaže številne možnosti njene uporabe kot naravnega antioksidanta, hkrati pa potrjuje uporabnost Stevie za preventivne in terapevtske namene. Namen diplomske naloge je bil pridobiti ekstrakte iz listov Stevie z različnimi ekstrakcijskimi postopki ob uporabi več organskih topil in obratovalnih pogojev ter preučiti njihov vpliv na kakovost ekstrakta. Poleg klasičnih ekstrakcij smo izvedli tudi ekstrakcijo z ultrazvokom in superkritično ekstrakcijo. Sledile so kemijske analize pridobljenih ekstraktov, ki smo jih izvajali s spektrofotometričnimi metodami. Preučevali smo vsebnost skupnih fenolov in antioksidativno učinkovitost. Na koncu smo izvedli še analizo ekstraktov s HPLC-metodo, s katero smo želeli identificirati nekatere najbolj tipične fenolne spojine, prisotne v ekstraktu Stevie.
Ključne besede: Stevia, antioksidativnost, fenolne spojine, izolacija, konvencionalna ekstrakcija.
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 699; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

8.
Ekstrakcija lubja kostanja s subkritično vodo
Andreja Turk, 2018, diplomsko delo

Opis: Biomasa predstavlja naravni vir vrednih komponent. Lubje kostanja vsebuje visoke vsebnosti taninov in različne fenolne spojine, ki se uporabljajo v medicini ter farmacevtski, kozmetični in prehrambeni industriji. Namen diplomskega dela je bil separirati vredne spojine iz lubja kostanja s subkritično vodo in optimizirati proces z uporabo metode odzivnih površin z zasnovo Box-Behnkenovega načrtovanja. Optimizirali smo tri ključne spremenljivke, in sicer temperaturo, čas in razmerje topilo/material, ter spremljali njihov vpliv na ekstrakcijski izkoristek in vsebnost vrednih komponent v lubju, kot so totalni fenoli, totalni tanini in antioksidativna aktivnost. V lubju smo dokazali prisotnost elagne in galne kisline, elagotaninov (veskalagin, kastalagin, 1-o-galoj kastalagin), sladkorjev (maltoza, glukoza, fruktoza in arabinoza) ter njihovih derivatov (5-HMF, furfural in levulinska kislina). Zadnji korak v diplomskem delu je bil določitev optimalnih pogojev, s katerimi bi dosegli najvišjo vsebnost elagne kisline ter zadovoljive vsebnosti totalnih fenolov in totalnih taninov.
Ključne besede: subkritična voda, navadni kostanj, fenolne spojine, tanini, optimizacija procesa, Box-Behnkenova metoda
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 679; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

9.
Biološka aktivnost konvencionalnih ekstraktov cejlonskega cimeta (Cinnamomum zeylanicum)
Katja Andrina Kravanja, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati antioksidativno in protimikrobno učinkovitost ekstraktov cejlonskega cimeta (Cinnamomum zeylanicum) s ciljem odkritja naravne alternative sintetično proizvedenim zdravilom oz. prehranskim dopolnilom. Z uporabo konvencionalnih ekstrakcijskih metod in različnih topil smo pridobili ekstrakte cejlonskega cimeta, pri čemer nas je zanimal izkoristek ekstrakcije. Sledile so spektrofotometrične analize. Določili smo antioksidativni potencial z radikalsko metodo DPPH, vsebnost totalnih fenolov in proantocianidinov. Protimikrobno učinkovitost smo preverili v razmerju z grampozitivno bakterijo Staphylococcus aureus, gramnegativno bakterijo E. coli ter kvasovko Candida albicans. Uporabili smo difuzijsko metodo z diski, izvedena pa je bila tudi analiza ekstraktov s HPLC (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti), s katero smo določevali prisotnost desetih fenolnih spojin. Rezultati kažejo visoko antioksidativno aktivnost alkoholnih ekstraktov. Za izolacijo komponent z antioksidativnimi lastnostmi se je kot najprimernejše topilo izkazal metanol, kot učinkovita ekstrakcijska metoda pa ekstrakcija po Soxhletu, kjer smo dobili najvišje izkoristke ekstrakcij ter visoke vsebnosti proantocianidinov. Kljub temu pa je zaradi prisotnosti visokih temperatur najverjetneje prišlo do degradacije nekaterih komponent, saj pri ekstrakciji s hladnim topilom namreč dobimo ekstrakte z višjo vsebnostjo fenolnih spojin ter višjo antioksidativno učinkovitostjo. Etanolni ekstrakti so se izkazali za učinkovite pri zaviranju rasti kvasovke Candida albicans, vodni in etanolni ekstrakti pa uspešno delujejo proti bakteriji Staphylococcus aureus. Rezultati so ovrednoteni s kvalitativno in kvantitativno analizo fenolnih spojin v ekstraktih.
Ključne besede: konvencionalna ekstrakcija, antioksidanti, protimikrobni učinek, fenolne spojine, lc-ms/ms kromatografija.
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 809; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

10.
Izolacija biološko aktivnih komponent iz plodov gozdnih borovnic ( Vaccinium myrtillus L. )
Maja Gračnar, 2018, magistrsko delo

Opis: Gozdne borovnice zaradi mnogih zdravilnih lastnosti, ki jih imajo na telo, sodijo med tako imenovana »superživila«. V magistrskem delu smo raziskali, kakšna je biološka učinkovitost ekstraktov plodov gozdnih borovnic. Osredotočili smo se predvsem na izolacijo fenolnih spojin. Zanje velja, da v kombinaciji z drugimi biološko aktivnimi spojinami, prisotnimi v rastlinskih ekstraktih, delujejo antioksidativno, protivnetno, protimikrobno in prav tako zdravijo oziroma preprečujejo nastanek in razvoj rakavih celic. Ekstraktom smo spektrofotometrično določili vsebnost skupnih fenolov, proantocianidinov in antioksidativno učinkovitost. S kromatografsko analizo (LC-MS/MS) smo kvalitativno in kvantitativno določili vsebnost posameznih fenolnih spojin v ekstraktih. Ker so rastlinski ekstrakti v vodi slabo topni, smo njihovo biološko dostopnost povečali z vezavo na biorazgradljiv polimerni nosilec s PGSS™ metodo. Morfološke lastnosti (velikost delcev in poroznost) smo določili z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). V magistrskem delu smo iz plodov borovnic uspešno izolirali fenolne spojine in ugotovili, da na kakovost ekstrakta vpliva izbira ekstrakcijske metode in vrsta topila. Ker so fenolne spojine polarne, je za njihovo izolacijo primerneje uporabiti polarna topila, kot so voda, metanol in etanol. Ugotovili smo, da je antioksidativna učinkovitost ekstraktov pogojena z vsebnostjo fenolnih spojin. V ekstraktih borovnic je bil najvišji delež klorogenske kisline. Klorogenska kislina deluje protibakterijsko napram S. aurerus in E. coli, kar smo v magistrskem delu uspešno dokazali. Prav tako je bila uspešno izvedena formulacija ekstraktov na polimernim nosilec.
Ključne besede: gozdne borovnice, fenolne spojine, antioksidativnost, protimikrobno delovanje, PGSS™
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 695; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (4,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici