| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Preučevanje fizikalno-kemijskih lastnosti nekaterih farmacevtskih učinkovin
Ana Garmut, 2023, magistrsko delo

Opis: Aktivna farmacevtska učinkovina (API) je izraz, ki se uporablja za biološko aktivno sestavino zdravila. API v telesu povzročijo zahtevani učinek za zdravljenje določene bolezni. Stresno testiranje API lahko pomaga identificirati verjetne produkte razgradnje. S stresnim testiranjem lahko določimo tudi poti razgradnje in notranjo stabilnost molekule. Farmacevtske učinkovine lahko ločimo in jih razlikujemo od nečistot. Ugotavljanje stabilnosti je lahko sestavljeno iz kombinacije kromatografskega ločevanja in spektroskopskih tehnik. Za raziskovanje smo si izbrali tri farmacevtske učinkovine: fenofibrat, febuksostat in esomeprazol. Preverili smo njihovo stabilnost v raztopini metanola in jih izpostavili različnim stresnim pogojem ter prisilnemu staranju. Za kvantifikacijo smo uporabili tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) in tankoplastno kromatografijo visoke ločljivosti (HPTLC). V raztopini metanola se je kot najbolj stabilen izkazal febuksostat. Koncentracija febuksostata je po 24 h ostala nespremenjena. S pomočjo stresnih testov smo določili razgradnjo posamezne farmacevtske učinkovine. Največji odstotek razgradnje je pri fenofibratu in febuksostatu povzročil dodatek 1 M NaOH. Po 48 h pri 60 °C je v vzorcu ostalo le še 2,36 % začetne mase fenofibrata. Pri enakih pogojih smo pri febuksostatu dosegli 83,09 % razgradnjo učinkovine. Do razgradnje esomeprazola je prišlo ob prisotnosti močne kisline in baze. Pri dodatku 1 M HCl je bila vsebnost esomeprazola po 24 h pri sobni temperaturi praktično nezaznavna. Shranjevanje vseh treh farmacevtskih učinkovin pri višjih temperaturah povzroča njihovo razgradnjo in posledično zmanjševanje koncentracije.
Ključne besede: fenofibrat, febuksostat, esomeprazol, stresni testi, HPTLC, LC-MS/MS
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 474; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

2.
Formuliranje farmacevtskih učinkovin v polimere s plini visoke gostote
Barbara Ljubec, 2018, magistrsko delo

Opis: Učinkovina fenofibrat izkazuje slabo topnost v vodi in posledično nizko biološko uporabnost v človeškem telesu. Izboljšanje lahko med drugim dosežemo z zmanjšanjem velikosti delcev učinkovine ali formuliranjem v polimer. Ugodno in okoljsko sprejemljivo rešitev predstavljajo visokotlačni procesi z zgoščenimi plini. Za uspešno načrtovanje in izvedbo le teh pa je potrebno dobro poznavanje termodinamskih lastnosti materialov, ki jih želimo obdelati. Magistrsko delo prikazuje preliminarne raziskave termodinamskih lastnosti učinkovine fenofibrata v različnih zgoščenih plinih (CO2, C3H8 in CHF3), natančneje ravnotežne trifazne krivulje (do 40 MPa) in ravnotežne topnosti (pri 303 K, 323 K, 338 K in do 35 MPa) učinkovine v zgoščenem plinu. Vse ravnotežne trifazne krivulje imajo negativen dp/dT naklon in temperaturni minimum. Največji padec temperature tališča zasledimo v CO2 (43 K), nato v C3H8 in CHF3 (20 K). Ravnotežna topnost fenofibrata v plinu se zviša z zvišanjem tlaka oz. gostote pri konstantni temperaturi. Vpliv temperature je različen. Fenofibrat je najbolje topen v C3H8 (do 1,741∙10-4 mol∙mol-1), nato v CHF3 (do 0,671∙10-4 mol∙mol-1) in CO2 (do 0,552∙10-4 mol∙mol-1). Sledijo preliminarne študije termodinamskih lastnosti polimernega nosilca Brij S100. Ravnotežna trifazna krivulja Brij S100/CO2 ima v celotnem raziskanem območju tlakov negativen dp/dT naklon, krivulji Brij S100/C3H8 in Brij S100/CHF3 pa temperaturni minimum, in sicer pri 310,58 K in 30,41 MPa ter pri 326,05 K in 2,15 MPa. Ravnotežna topnost CO2 v Brij S100 je do 0,71 g∙g-1 pri 333 K in 0,64 g∙g-1 pri 353 K in v obeh primerih pri 34,91 MPa. Topnost se zviša z zvišanjem tlaka oz. gostote in z znižanjem temperature. Vpliv temperature je bolj izrazit pri višjih tlakih. Gostota Brij S100/CO2 se v območju tlakom 0,1–30 MPa giblje 1062,95–1076,97 kg∙m-3 pri 333 K in 1045,04–1060,70 kg∙m-3 pri 353 K. Gostota se torej zvišuje z zvišanjem tlaka in z znižanjem temperature. Medfazna napetost Brij S100/CO2 se znižuje s tlakom, in sicer od 29,14 nN∙m-1 pri 0,10 MPa do 3,03 nN∙m-1 pri 27,94 MPa za 333 K ter od 28,00 nN∙m-1 pri 0,10 MPa do 2,62 nN∙m-1 pri 28,05 MPa za 353 K. Vpliv temperature na medfazno napetost je minimalen pri nižjih tlakih in zanemarljiv pri višjih tlakih. Formulacijo fenofibrata v Brij S100 smo izvedli s pomočjo PGSSTM postopka. Na snovi preliminarnih študij smo to storili s plinom CO2, pri 333 K in 10–25 MPa, z 2 g ali 4 g učinkovine na 20 g polimera. Proučevali smo vpliv predekspanzijskega tlaka in koncentracije učinkovine na karakteristične lastnosti dobljenega produkta. Izkoristek procesa se zelo spreminja (31,19–78,48 %), učinkovitost procesa pa je visoka (do 91,12 %). Pri PGSSTM procesu ni prišlo do degradacije učinkovine ali tvorbe stranskih produktov, se pa stopnja kristaliničnosti vzorcev zniža tudi za 65 %. Najmanjša velikost delcev produkta je 47,62 µm; dobljeni pri tlaku 20 MPa in z 2 g učinkovine. Dobljeni delci so v obliki sfer ali poroznih aglomeratov nepravilnih oblik. Profil raztapljanja fenofibrata formuliranega pri optimalnih pogojih se v primerjavi s surovim fenofibratom izboljša za 11 %.
Ključne besede: Učinkovina fenofibrat, Polimer Brij S100, Zgoščeni plini, Termodinamske lastnosti, PGSSTM postopek
Objavljeno v DKUM: 06.09.2018; Ogledov: 1493; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

3.
Formuliranje farmacevtskih učinkovin s PGSS procesom
Uroš Filipič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno formuliranje farmacevtskih učinkovin s PGSSTM procesom. Mikronizacijo smo izvedli s pomočjo superkritičnega CO2 in treh različnih aktivnih učinkovin (fenofibrat, nimodipin in O-vanilin) in dveh polimerih nosilcev (Brij S100 in PEG 4000). Vzorce smo pršili skozi šobo premera 1 mm pri 60° naklonu po 1 h homogenizacije. Eksperimente smo izvajali pri štirih različnih tlakih (10 MPa, 15 MPa, 20 MPa in 25 MPa) in pri dveh različnih koncentracijah (2 g učinkovine in 4 g učinkovine na 20 g nosilca). Po končani mikronizaciji smo izračunali izkoristek pršenja in vzorce poslali na analizo velikosti mikro delcev s postopkom CILAS, kjer smo dobili podatke o velikosti srednjega zrna, najmanjših in največjih delcih ter graf njihove porazdelitve. Nato smo vzorce analizirali s pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo, kjer smo dobili kot rezultat masne spektre in kvantitativne vrednosti učinkovin znotraj vsakega posameznega vzorca, iz katerih smo izračunali dejansko prisotnost učinkovine v vzorcu po PGSSTM procesu. Vzorce smo analizirali tudi z elektronskim mikroskopom (SEM), da smo dobili podatke o morfološki sestavi in formulaciji učinkovine v nosilcu.
Ključne besede: fenofibrat, nimodipin, O-vanilin, superkritični CO2, mikronizacija, Brij S100.
Objavljeno v DKUM: 14.09.2017; Ogledov: 1604; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

Iskanje izvedeno v 2.64 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici