| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Fenofaze cvetenja za vrste travniške asociacije Onobrychido viciifoliae-brometum v Halozah
Katja Vajda, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali povezavo med fenofazo cvetenja vrst in njihovo CSR življenjsko strategijo na ekstenzivnih polsuhih traviščih asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum. Polsuha travišča so bila na območju Haloz v preteklosti zelo raziskana. Kljub temu raziskav in podatkov o fenologiji cvetenja vrst za omenjena travišča še nimamo. Za travišča v Veliki Varnici smo pridobili podatke o cvetenju (začetek, vrh in konec cvetenja) za vse popisane vrste. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali 33 vegetacijskih popisov, skupaj smo popisali 89 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali podatke 17 strategij po modelu CSR-strategij. Za ugotavljanje povezave časa cvetenja z življenjsko strategijo rastlin smo uporabili Excel program, t. i. C-S-R Signature CALCULATOR in COMPARATOR. Na osnovi CSR-strategij smo potrdili hipotezo, da imajo vrste z viškom cvetenja po opravljeni košnji izraženo R življenjsko strategijo (R-strategi). Zanje je značilna nižja rast in hitra obrast po motnji. Vzorec poudarjenega cvetenja ruderalk je povezan z redno košnjo, ki je prisotna s strani človeka konec meseca junija. Ugotovili smo, da so zgodaj cvetoče vrste (mesec cvetenja marec, april) v večjem deležu S-strategi. Hkrati smo ugotovili, da se C-strategi pojavljajo z viškom cvetenja v mesecu maju in juniju. V raziskavi smo na podlagi vzorčenja pokrovnosti rozet kukavičevk potrdili, da so obravnavani travniki številčno zelo bogati s predstavniki iz družine Orchidaceae. Zaključimo lahko, da je za ohranjanje ugodnega stanja travišč Natura 2000 habitatnega tipa 6210(*) na območju Haloz treba tudi v prihodnje zagotoviti ustrezno kmetijsko rabo.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, asociacija Onobrychido viciifoliae-Brometum, fenofaze cvetenja, CSR življenjske strategije, Natura 2000, Orchidaceae
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 143; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

2.
Primerjava floristične sestave in fenofaze cvetenja za vrste ekstenzivnega in intenzivnega mezotrofnega nižinskega travnika
Polona Avguštin, 2020, magistrsko delo

Opis: Ekstenzivna travišča so vrstno bogati habitati, ki so v Evropi in drugod po svetu močno ogroženi zaradi intenzivnega upravljanja ali opuščanja kmetijske rabe. V naši raziskavi smo ugotavljali razlike v vrstni sestavi in pestrosti mezotrofnih nižinskih travnikov (Natura 2000 – habitatni tip s kodo 6510), ki jih vzdržujejo z različno kmetijsko rabo. Na izbranih traviščih smo vzorčili 18 vegetacijskih popisov, od tega 12 na ekstenzivnem in 6 na intenzivnem travniku. Skupaj smo popisali 78 rastlinskih vrst in jim določili 10 morfološko-funkcionalnih potez (MFP) ter 18 tipov CSR-strategij. Ugotovili smo, da je vrstna pestrost, izražena v številu vrst na m2, višja na ekstenzivnem travniku (28,8 ± 3,4; N = 12) v primerjavi z intenzivnim (20,2 ± 2,3; N = 6). Travnika se razlikujeta tudi po vrstni sestavi, saj je od 78 vrst 38 oziroma 48,7 % takšnih, ki so se pojavljale le na ekstenzivnem travniku, in 11 vrst oziroma 14,1 % takšnih, ki so se pojavljale le na intenzivnem travniku. Razlike so se pojavljale tudi v MFP, saj so bile na intenzivnem travniku v večjem deležu prisotne enoletnice, terofiti, rastline s šopastjo rastjo, z nižjimi vrednostmi LDMC in višjimi vrednostmi SLA. Na ekstenzivnem travniku so prevladovale trajnice, rastline z listnato ozelenelim steblom, s prevladujočimi skleromofnimi listi, z višjimi vrednostmi LDMC in nižjimi vrednostmi SLA. Hkrati smo ugotovili razlike med ekstenzivnim in intenzivnim travnikom v fenofazah cvetenja. Na intenzivnem travniku je bil na višku vegetacijske sezone večji delež rastlin z belimi in rumenimi barvami cvetov, na ekstenzivnem pa večji delež različnih odtenkov rožnate barve. Na osnovi naše raziskave lahko potrdimo zaključke podobnih študij, da intenzivna raba negativno vpliva na vrstno sestavo in vrstno pestrost (izraženo v številu vrst na m2) trajnih travišč.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, intenzivna travišča, morfološko-funkcionalne poteze, vrstna sestava, fenofaze cvetenja.
Objavljeno: 18.02.2020; Ogledov: 533; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

3.
UGOTAVLJANJE FENOLOŠKIH FAZ IN TEHNOLOŠKIH LASTNOSTI NEKATERIH ODPORNIH NAMIZNIH SORT VINSKE TRTE
Urška Bračko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2014 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo spremljali faze razvoja nekaterih odpornih sort namiznega grozdja. Spremljali smo, koliko dni je preteklo pri posamezni sorti od brstenja (BBCH 05) do tehnološke zrelosti (BBCH 89). Tehnološko zrelost grozdja smo določili z analizo vsebnosti sladkorja (od 65 do 75 °Oe) in s senzorično oceno zrelosti. Faza brstenja je najprej (21. marca) nastopila pri sorti 'Einset seedless', najpozneje (7. aprila) pa pri sortah 'Sophie', 'Angela' in 'Schuyler'. Glede na trajanje vegetacije (od brstenja do tehnološke zrelosti) smo v skupino zgodnjih sort (130‒145 dni) uvrstili sorte 'Xenia' ,'Reflex', 'Prima', 'Black Magic', 'Kyoho' , 'Clara' in 'Vierul 59'. V skupino srednje poznih sort (146‒165 dni) smo uvrstili sorte 'Prezentabil', 'Patrizia', 'Primus', 'Galant', 'Karmen', 'Sophie', 'Einset seedless', 'Angela' in 'Schuyler'. Med pozne sorte (165 dni in več) smo uvrstili sorte 'Muscat blue', 'Ontario', 'Terez' in 'Guzun'. Pri senzoričnem ocenjevanju smo ugotovili, da je bila jagodna kožica najbolj moteča pri sorti 'Schuyler', najmanj pa pri sorti 'Black Magic'. Semena so bila najbolj moteča pri sorti 'Muscat blue', najmanj pa pri sortah 'Einset seedless', 'Black Magic' in 'Evita'. Največ ocenjevalcev bi kupilo sorte 'Prima', 'Evita' in 'Primus', skoraj nihče pa ne bi kupil sorte 'Guzun'.
Ključne besede: vinska trta, fenofaze, odporne namizne sorte, tehnološke lastnosti
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1439; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (815,42 KB)

4.
Ugotavljanje pretoka vode v rozgah nekaterih sort vinske trte
Sabina Germšek Kotnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2007 in 2008 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali pretok vode skozi rozge pri nekaterih sortah vinske trte. Poskus je bil opravljen na dveh dolžinah rozg (10 cm in 5 cm) in merjen v treh datumih/terminih (18. 12. 2007, 12. 2. 2008, 10. 4. 2008) pri štirih sortah vinske trte (Vitis vinifera L. 'Rumeni muškat', 'Ranina', 'Sauvignon' in 'Laški rizling'). Cilj tega dela je bil ugotoviti vpliv položaja nodijev (na vrhu, v sredini rozge in spodaj) in internodija ter dolžine odrezanega kosa rozge, kakor tudi sorte na pretok vode skozi rozgo v času mirovanja in solzenja vinske trte. Večji povprečni pretok vode skozi rozgo je bil pri krajših kosih rozg (5 cm). Največji pretok vode je bil v času solzenja 10. 4. 2008 pri vseh štirih sortah. Pretok vode se je zmanjševal od spodaj proti vrhu rozge (največji na 2. nodiju, najmanjši od 7.–10. nodija na rozgi) in naraščal odvisno od faze razvoja, od zimskega mirovanja do solzenja.
Ključne besede: vinska trta, pretok vode, rozga, fenofaze
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 922; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
6.
PREIZKUŠANJE NEKATERIH NOVIH SORT VINSKE TRTE ODPORNIH NA GLIVIČNE BOLEZNI
Suzana Fras, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo v vinogradu, ki je bil posajen spomladi leta 2006, preizkušali nove sorte (medvrstne križance) vinske trte, ki so odporne na nekatere glivične bolezni. Poskus je obsegal 7 sort: 'Muškat bleu', 'Monarch', 'Prior', 'Rondo', 'Cabernet Carol', 'Regent' in 'Phoenix'. Spremljali smo fenofaze, pojav pomembnejših glivičnih bolezni in po trgatvi opravili mikrovinifikacijo. Pri statistični obdelavi podatkov smo ugotovili, da sta bili v fazah razvoja najzgodnejši sorti 'Muscat bleu' in 'Modri pinot' (kontrolna sorta), najpoznejša pa sorta 'Prior'. Največja gostota mošta je bila pri sorti 'Regent' (96 °Oe), najmanjša pa pri sorti 'Prior' (62 °Oe). Grozdje sorte ''Muscat bleu' je bilo zelo osipano. Zelo močna okužba s peronosporo na zalistnikih je bila pri sorti ''Phoenix', sorta 'Muscat bleu' pa je bila brez okužb. Pri nobeni sorti ni bilo znamenj okužb z oidijem. Na dan trgatve je bilo največ gnilobe pri sorti 'Phoenix' in 'Rondo'. Pri ostalih sortah ni bilo prisotne gnilobe
Ključne besede: vinska trta / odpornost / glivične bolezni / fenofaze OP: VI, 34 s., 22 graf., 24 ref.
Objavljeno: 03.11.2010; Ogledov: 7539; Prenosov: 533
.pdf Celotno besedilo (301,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici