| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Feministična kriminologija in kriminaliteta
Lina Muhvič, 2020, diplomsko delo

Opis: Kriminologijo so večinoma raziskovali moški, ki so se osredotočali na preučevanje moške kriminalitete, zato je ženska kriminaliteta dolgo ostala prezrta in spregledana. Sprva so kriminaliteto dojemali kot tipično moško vedenje, saj so ženske že od nekdaj veljale za bolj ubogljive, podrejene in posledično tudi manj nevarne. Težko si je predstavljati žensko kot storilko. Pri kaznivih dejanjih žensk gre bolj za ekonomske delikte. Razlogi za kriminaliteto se med spoloma razlikujejo. Ženske zagrešijo kaznivo dejanje predvsem iz razlogov preživetja. Rojene kriminalke so izjemno redke med ženskami prestopnicami. Možnosti kriminalnega vedenja lahko povečuje alkoholizem, travma iz otroštva, posledično tudi depresija, ki lahko vodi v uporabo drog. Ženske so bile skozi čas obravnavane kot manj pomemben subjekt pri raziskovanju kriminalitete. To se izraža tudi v pomanjkanju literature o problematiki kriminalitete žensk. Pomembni premiki na tem področju so se začeli z drugim valom feminizma. Začele so se pojavljati znanstvenice, ki so ostro kritizirale klasično kriminologijo in opozarjale na problem pomanjkanja raziskav glede ženske kriminalitete. Diplomsko delo bo predstavljalo sam pojem feminizma in njegovo vlogo na področju feministične kriminologije in kriminalitete. Predstavljen bo razvoj in prispevek feministične kriminologije na področju ženske kriminalitete. Pojasnjen bo tudi vidik tradicionalnega kriminološkega pogleda na žensko kriminaliteto, prav tako njegova kritika. Analiziran bo tudi profil ženske obsojenke ter aktualne statistične razmere na področju kriminalitete žensk v Sloveniji.
Ključne besede: diplomske naloge, feminizem, feministična kriminologija, ženska kriminaliteta
Objavljeno: 06.07.2020; Ogledov: 311; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1012,06 KB)

2.
Aktivisti za moške pravice in feministi: sovražniki ali potencialni zavezniki?
Sandi Anžel, 2019, magistrsko delo

Opis: Aktivizem za moške pravice ima bogato in zanimivo zgodovino. Začel se je sočasno s feminizmom, a zaradi ideoloških nestrinjanj sta se nato gibanji razšli. V naši nalogi smo pri gibanjih ugotovili dve pomembni razliki. Prva se kaže v dojemanju patriarhata. Aktivisti za moške pravice trdijo, da so moški podvrženi trpljenju zaradi feminizirane družbe, kjer imajo večino moči ženske, medtem ko feministi trdijo, da še vedno živimo v patriarhalni družbi, ki posameznike socializira v tradicionalne spolne vloge. Druga se kaže v dojemanju nastanka neenakosti na podlagi spola. Aktivisti za moške pravice trdijo, da te neenakosti nastanejo zaradi avtonomnih in individualnih odločitev posameznikov in ne zaradi strukturnega zatiranja na podlagi spola, kot to trdijo feministi. Našli pa smo tudi nekaj podobnosti. Prva izhaja iz začetka gibanja, ko so aktivisti za moške pravice skupaj s feministi trdili, da patriarhat in tradicionalne spolne vloge škodijo tako ženskam kot moškim. Druga podobnost pa je v postfeministični teoriji, ki se v veliko točkah sklada z nekaterimi prepričanji aktivistov za moške pravice. Odkrili smo tudi potencial za zavezništvo, in sicer v postfeministični teoriji in v skupnem delovanju zmernih predstavnikov obeh strani, kar bi se lahko v prihodnosti manifestiralo v skupnem gibanju za tranzicijo spolov oz. spolnih vlog.
Ključne besede: feminizem, aktivizem za moške pravice, spolne vloge, patriarhat, neenakost
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 863; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
Opus Ivane Kobilce v interpretaciji likovnih kritikov
Tea Plaftak, 2019, magistrsko delo

Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je opus in značaj slikarke Ivane Kobilca (1861–1926), kakor so ju interpretirali likovni kritiki od konca 19. stoletja do današnjih dni. Rojena Ljubljančanka je večino svojega življenja in predvsem leta umetniškega ustvarjanja preživela izven rojstnega mesta. Svojo pot je iz Ljubljane kot osemnajstletna nadaljevala na Dunaju, v Münchnu, Parizu, Sarajevu in Berlinu, svoj življenjski in umetnostni krog pa sklenila v Ljubljani. Umetnica je bila od samih začetkov deležna pozornosti kritike, raziskovalcev, novinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, umetnostnih poročevalcev in širše javnosti. Prvi del magistrske naloge se ukvarja s stanjem raziskav, ki je, glede na Kobilčino priljubljenost, zelo obsežno, saj vključuje poročanja, razmišljanja in dognanja piscev ter kritikov v več kot 130-ih letih. Zaradi obsežnosti sem stanje raziskav obravnavala kronološko, medtem ko je vsebinsko razdeljeno na dva dela: poročanje in kritika ob razstavah ter Kobilčin značaj, kakor so ga interpretirali različni pisci. Stanje raziskav je pokazalo, da so sliko o Kobilci v začetkih »ustvarjali« moški pisatelji z le redkimi izjemami. Slednje se je spremenilo z letom 1950, ko so o Kobilci začele pisati predvsem ženske. Želja umestiti Kobilco v »mrežo« točno določenega umetniškega sklopa, dogajanj ali gibanj je vseskozi prisotna. Slednja je najbolj izražena s poskusi umestitve Ivane Kobilca v sklop feministične umetnosti na prelomu 20. v 21. stoletje. V nadaljevanju sledi analiza najnovejše Kobilčine retrospektivne razstave Narodne galerije iz leta 2018 in spremljajočih kritiških besedil. Dognanja spremljajoče monografije, še zlasti pa enega izmed avtorjev, Jureta Mikuža, so bistveno pripomogla »izluščiti« najkakovostnejše poudarke kritiških razmislekov preteklih obdobij, prav tako pa se je slednja pokazala kot logično nadaljevanje in nadgradnja razstave iz leta 1979 ter poglobljene študije v spremnem katalogu, ki jo je napisala Špelca Čopič.
Ključne besede: Ivana Kobilca, Ferdo Vesel, realizem, impresionizem, kritika, kritiki, feminizem
Objavljeno: 26.03.2019; Ogledov: 382; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

4.
»Kruh in vrtnice« Diskurzivna konstrukcija osmega marca v slovenskih tiskanih medijih
Martina Ferlinc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se ukvarja z reprezentacijo 8. marca, mednarodnega dneva žena, v slovenskem medijskem diskurzu v povezavi z vlogo in položajem ženske od leta 1945 do danes. Z metodo kritične diskurzivne analize so bili obravnavani prispevki, ki so bili od konca 2. svetovne vojne do leta 2017 objavljeni v časopisih Delo in Večer, v reviji Naša žena in v revijalni prilogi Ona. Gre za časopisa in reviji, ki so imeli med obravnavanimi leti največji doseg bralcev in s tem posredno največji vpliv na oblikovanje javnomnenjske podobe o osmem marcu in percepcijo žensk v družbi. V ospredje analize je postavljen vpliv družbenoekonomskega sistema na diskurz o ženskah in o osmem marcu, pri čimer ugotavljamo, da je bil osmi marec od konca 2. svetovne vojne pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja obravnavan kot praznik delavskih žensk in kot tak povezan z idejo socialističnega feminizma, da je boj žensk za enakopravnost boj za enakopravnost celotnega delavskega razreda. Od sedemdesetih let naprej je opazno izrazito zmanjšanje števila prispevkov o osmem marcu, popolno preosmišljenje prvotne ideje o pomenu osmega marca pa je v prispevkih opazno zlasti od devetdesetih let naprej, ko se prične kazati komercializacija praznika. Predrugačenje pomena 8. marca je v skladu s kapitalistično težnjo po repatriarhalizaciji in redomestifikaciji žensk. Tako v izbranih prispevkih spremljamo desetletja sprememb in različnih pojmovanj pomena mednarodnega dneva žena – od orodja za spodbudo in širjenje emancipacijskih idej socialistične družbe do njegovega izrabljanja za namene potrošnje in utrjevanja neenakosti in izkoriščevalskih praks kapitalističnega sistema.
Ključne besede: mednarodni dan žena, konstrukti spola, socialistični feminizem, liberalni feminizem, socializem, kapitalizem, kritična diskurzivna analiza
Objavljeno: 23.10.2017; Ogledov: 623; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Odkrivanje nasilja nad moškimi
Danijela Panić, 2017, diplomsko delo

Opis: V ožji in širši družbi obstajajo definirana pravila, kjer velja, da so nekatera dejanja in vedenja dopustna in nekatera ne. Družba se skozi čas spreminja, s tem pa tudi način življenja in definirana pravila. Uresničevanje potencialov in živeti v stiku z drugimi je povezano s kvalitetnim življenjem vseh. Za kvalitetno življenje in pristen odnos med ljudmi je ključnega pomena spoštovanje človekovih pravic in osebnih meja posameznikov. V diplomskem delu je poudarek na nasilju nad moškimi, ki je javnosti manj znano kot nasilje nad ženskami. Moške žrtve nasilja se ne izpostavljajo, ker ne želijo, da se jim kdo na ta račun posmehuje, zato se je odkrivanja nasilja nad moškimi treba lotiti na primeren in pazljiv način. Moški v takih situacijah niso osveščeni, kam se lahko zatečejo po pomoč. Diplomsko delo zajema definicijo nasilja nad moškimi v primerjavi z nasiljem nad ženskami in opis, kako se moški z nasilneži spopadajo. Jasno je vidno, da niso samo moški tisti, ki izvajajo nasilje nad ženskami, temveč je realnost takšna, da so moški različnih skupin enako ranljivi in prizadeti. Za moške žrtve nasilja lahko jemljemo moške različnih starosti in statusov, kot so odrasli moški, starostniki, brezdomci in homoseksualci. Za odkrivanje nasilja nad moškimi smo izbrali intervju z nekaterimi žrtvami nasilja in nasilje nad moškimi predstavili skozi njihovo življenjsko zgodbo. Analizirali smo osebna pogovora dveh žrtev nasilja, rezultat pri obeh pa je pokazal, da sta bili žrtvi izpostavljeni psihični obliki nasilja. Prav tako je pogovor s strokovno delavko CSD pokazal, da so moški deležni psihičnega pritiska bolj kot katere koli druge oblike nasilja. Iz vseh treh pogovorov je bilo mogoče razbrati, da psihično nasilje nad moškimi nastaja predvsem v partnerski zvezi in ga izvajajo partnerice, traja pa nekaj let. Strokovna delavka je v pogovoru povedala, da vsak, ki se obrne na CSD po pomoč, to tudi dobi. Žrtvi pa sta v pogovoru delo CSD ocenili kot površno in nestrokovno ter v takšno institucijo nimata veliko zaupanja.
Ključne besede: nasilje, moški, žrtve, odkrivanje, preprečevanje, feminizem, viktimizacija, diplomske naloge
Objavljeno: 06.02.2017; Ogledov: 973; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (707,00 KB)

6.
KRITIŠKI POGLEDI NA FEMINISTIČNO LIKOVNO UMETNOST S PRIMERI SODOBNIH SLOVENSKIH UMETNIC
Martina Ivanuša, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi se bom ukvarjala z vprašanjem feministične umetnosti v mednarodnem in slovenskem prostoru ter analizirala dela treh, še živečih umetnic iz Slovenije, ki s svojim ustvarjanjem pomembno prispevajo k razumevanju problematike feminizma v sodobni likovni umetnosti pri nas. Feminizem se zaradi neugodne družbene klime pogosto napačno interpretira, zato bom podrobneje razložila sam pojem feminizma in njegov razvoj skozi zgodovino. Tudi sama se zavzemam za tiste feministične ideje, ki zagovarjajo družbeno enakopravnost spolov, enake pravice in možnosti za življenje in delovanje, kar pa je še vedno – tudi v svetu umetnosti – pogosto neustrezno razumljeno, spregledano ali postavljeno na obrobje. Čeprav so bile ženske za časa Jugoslavije že obravnavane enakopravno, saj so pridobile pravico do zaposlitve, so ob tem še naprej prevzemale odgovornosti za gospodinjstvo, kar je ob siceršnji emancipaciji predstavljalo dodatne obremenitve. Ker v sodobni družbi še vedno prihaja do očitne neenakopravnosti med spoloma na številnih področjih, se bom v svoji diplomski nalogi posebej osredotočila na delo treh umetnic – Aprilije Lužar, Alenke Spacal in Gaje L. Kutnjak, ki se v umetniškem svetu še vedno dokazujejo s svojimi deli, ki jih razumem kot feministična. Pri analizi njihovih del bom uporabila različne metode in teorije, ki so opisane v knjigi avtorice Anne D'Alleva-e: Methods & Theories of Art History ter upoštevala spoznanja tudi drugih uveljavljenih feminističnih umetnostnih zgodovinark, teoretičark in kritičark.
Ključne besede: feminizem, neenakopravnost med spoloma, ženski subjekt, Sofonisba Anguissola, Aprilija Lužar, Alenka Spacal, Gaja L. Kutnjak
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 783; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

7.
ENAKOPRAVNOST - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN IRANOM
Teja Šavli, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana tematika, ki se nanaša na načelo enakopravnost zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in istospolnih partnerjev ter na področja, ki so zajeta v tem načelu. Načelo enakopravnosti je splošno načelo civilnega prava, ki je določeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Na področju zakonskega in družinskega prava določa, da imata zakonca v zakonski zvezi enake možnosti za porazdelitev pravic. Velja tako za osebna razmerja, kot za premoženjska razmerja med njima, uresničuje pa se tudi pri razvezi zakonske zveze. Ker je teorija eno, resnično, vsakdanje življenje pa drugo, na koncu diplomske naloge izdelan anketni vprašalnik prikazuje, ali partnerji skupaj odločajo o vseh pomembnih zadevah, ali pa prevladuje dominanten spol, ki odloča o vseh zadevah sam, o katerih bi morala skupno in soglasno odločati oba partnerja. V diplomskem delu je predstavljena tudi Islamska republika Iran, ki nima urejene enakopravnosti med spoloma in s tem tudi med zakoncema v veljavno sklenjeni zakonski zvezi. Iran je zanimiv zaradi tega, ker je skozi zgodovino razvil različne oblike zakonskih zvez, danes pa se še vedno uporablja začasna zakonska zveza, ki je sklenjena s točno določenim namenom (na primer prikritost nezvestobe moškega) in je nam nekoliko tuja. Pojavil pa se je tudi iranski feminizem, ki je že dosegel določene premike v smeri enakopravnosti med spoloma.
Ključne besede: načelo enakopravnosti, osebna razmerja, premoženjska razmerja, razveza zakonske zveze, Iran, začasna zakonska zveza, iranski feminizem.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1168; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

8.
ANALITIČNA PRIMERJAVA DVEH NOVEL "GOSPODAR MUH" IN "JOHN DOLLAR"
Helena Zajc, 2016, diplomsko delo

Opis: Moja diplomska naloga se osredotoča na dva romana: Lord of the Flies pisatelja Williama Goldinga in John Dollar pisateljice Marianne Wiggins. Namen je narediti marksistično analizo obeh romanov in dokazati, da se Marxove teorije res lahko uporabijo za vse plasti literarnega dela, ter raziskati, kako Marxove teorije razmerja moči v skupinah veljajo za oba romana. Prav tako sem raziskala tudi odnose med dekleti, Charlotte in Johnom, potem, ko se po potresu znajdejo sami na otoku brez odraslih, in preučila njihovo obnašanje, ko pristanejo v svetu, kjer ni več nobenih pravil, ki jih morajo upoštevati.
Ključne besede: Marxizem, marksistična literarna kritika, feminizem, feministična literarna kritika, narava- vzgoja
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 969; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (678,85 KB)

9.
JEZIKOVNI SEKSIZEM IN UPORABA GENERIČNIH OSEBNIH ZAIMKOV V ANGLEŠČINI
Amadej Bogovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Težnja po vključenosti in politični korektnosti na vseh ravneh, še posebej na jezikovni, je v zadnjih letih vedno bolj prisotna. Jezik namreč velja za temeljno sredstvo sporazumevanja, kjer so spolna diskriminacija in seksizmi vseh vrst še vedno močno zakoreninjeni. Neenakopravnost med spoloma se opazi tudi v angleškem jeziku, kjer pa je pereč problem tudi odsotnost uradnega generičnega osebnega zaimka v ednini, ki bi se navezoval tako na ženski kot moški spol. Magistrsko delo se osredotoča na jezikovni seksizem in uporabo generičnih osebnih zaimkov v angleščini. Zaradi lažjega razumevanja celotnega poteka naloge je bilo potrebno najprej v teoretičnem delu naloge predstaviti zgodovino feminizma ter opredeliti nekaj ključnih pojmov povezanih z jezikovnimi značilnostmi. Temu sledi analiza različnih besedil, kjer smo se osredotočili na uporabo generičnih osebnih zaimkov (he, she in they) tako v družboslovnih kot v naravoslovnih delih. Pomemben del magistrske naloge pa predstavlja tudi opravljena anketa, ki prikazuje dojemanje pomena uporabe generičnih zaimkov. Prišli smo do zaključka, da kljub številnim gibanjem in prizadevanjem posameznikov za jezikovno enakopravnost, uporaba zaimkov še vedno temelji na presoji posameznika, zato ni nekega konsenza o uradnem osebnem zaimku za osebe v ednini, ki ne bi nakazoval na določen spol.
Ključne besede: jezikovni seksizem, feminizem, semantični spol, osebni zaimki z generično referenco, spolno nevtralni jezik
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 1019; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

10.
Feminizem in marksizem v Zlati beležnici
Nataša Lepoša, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Feminizem in marksizem v Zlati beležnici se ukvarja z analizo romana z vidika feminističnih in marksističnih motivov. Na začetku diplomskega dela sem predstavila pisateljico Doris Lessing, ki je za pričujoče delo prejela Nobelovo nagrado za literaturo. Roman Zlata beležnica se začne z naslovom Svobodne ženske. Svoboda se prepleta skozi celoten roman, navsezadnje tudi priimek glavnega ženskega lika Anne Freeman simbolno nakazuje na svobodnega človeka. Izid romana Zlata beležnica časovno sovpada z drugim valom feminizma, zato sem se najprej osredotočila na feminizem. Kot osnovo za raziskovanje feminizma sem izpostavila svobodno žensko in njen pogled na poroko, materinstvo, tabu, seksualnost in ujetost. V posameznih beležnicah sem poiskala misli, čustva in intimne izpovedi, v katerih se ti motivi odražajo. V romanu sem odstirala žensko doživljanje sveta, ki se rešuje tradicionalnih in moralnih okvirjev družbe. Od 1953 do 1956 je bila Doris Lessing včlanjena v komunistično partijo. V tretjem delu diplomskega dela sem idejno ozadje romana povezala z marksizmom. Najprej sem se dotaknila teorije marksizma in marksistične literarne kritike. Marksistične motive sem analizirala skozi aktualne debate znotraj komunistične partije, in sicer v Črni in Rdeči beležnici. Gre za motive, ki odkrito obravnavajo odnose med različnimi razredi v družbi. Hkrati sem marksizem postavila kot vzporednico za problematiziranje odnosa do umetniškega ustvarjanja. Ta se kaže v motivu umetnice in njenih razočaranj ob stikih z založniškimi hišami. Anna se na koncu kot individuum sprejme v vsej svoji razpršenosti in se na ta način osvobodi.
Ključne besede: Doris Lessing, Zlata beležnica, feminizem, marksizem, svoboda, ujetost.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 674; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici