1. O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarjuIrena Stramljič Breznik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Pleteršnik kot slovaropisec si je prizadeval, da bi v slovarju zajel čim bolj popoln besedni zaklad slovenskega jezika z nabranim gradivom iz knjig od najstarejšega do najnovejšega časa in tudi iz vseh narečij. Upošteval je namreč načelo, da se v slovar sprejme, kar se v literaturi nahaja in kar narod govori. Kot samostojne iztoč‑ nice so bili dosledno vključeni tudi feminativi, čeprav je takratna družba ženskam v javnem življenju odmerjala obrobno vlogo. S tem je ohranil dragocene podatke o takratnih možnostih jezikovne izbire, ki so se kazale v obrazilni in podstavni variantnosti feminativov
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, besedotvorje, feminativi
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (861,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Primer obrazilne konkurenčnosti feminativov na -ica in -ka pri moškospolskih tvorjenkah na -or in -atorIrena Stramljič Breznik, Tjaša Markežič, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku na kratko predstavljamo mesto feminativov v besedotvorju in slovarjih slovenskega jezika. Nato na treh izbranih primerih moškospolskih tvorjenk s prevzetim obrazilom -or in njegovim alomorfom -ator prikažemo variantnost obrazil -ica in -ka. V slovenščini je predvidljivo, da se iz moškospolske tvorjenke z obrazilom -ator tvori dodajalni tip feminativov s -ka, iz moškospolske tvorjenke z obrazilom -or pa dodajalni tip feminativov z -ica. V primeru koordinator-ka (iz koordin-ator) in selektor-ica (iz selekt-or) raba to predvidljivost potrjuje, ne pa tudi v primeru senator-ka (iz senat-or), kjer bi pričakovali obliko senator-ica. Zato na danem primeru razložimo, zakaj bi lahko prišlo do razkoraka med jezikovnosistemsko predvidljivo razvrstitvijo feminativnega obrazila in tisto, ki se je uveljavila v dejanski rabi.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, feminativi, variantna priponska obrazila
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 138; Prenosov: 6
Celotno besedilo (8,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. (Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščiniTjaša Markežič, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Besedotvorne analize iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja ugotavljajo, da za vsa moškospolska poimenovanja bitij ni mogoče tvoriti ustreznega feminativa. Podatki iz jezikovnih korpusov in svetovnega spleta pa dokazujejo, da je njihova tvorba za večino njih ne samo možna, ampak celo že dokaj pogosta, nekateri feminativi pa si pot v vsakdanjo jezikovno rabo šele utirajo. Morebitna odsotnost nekaterih ženskospolskih oblik pa je lahko družbenozgodovinsko in biološko pogojena.
Ključne besede: slovenski jezik, besedotvorje, feminativi, spolna neenakost
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1371; Prenosov: 110
Celotno besedilo (597,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
