| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Fazna inverzija v emulzijskih sistemih z monomeri tiolov in alkenov
Jan Marko, 2019, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu predstavljamo poskus ustvarjanja fazne inverzije v emulzijskem sistemu z monomeri tiolov in alkenov z visokim deležem notranje faze. Preizkušali in opisali smo dejavnike, ki vplivajo na porazdelitev faz v emulziji. Tako smo najprej spreminjali volumski delež notranje faze, nato masni delež surfaktanta in na koncu še temperaturo vodne kopeli, v kateri se je nahajal reaktor z emulzijo. Fazno inverzijo smo poskušali ustvariti v emulziji monomerov 1,6-heksandiol diakrilat in pentaeritritol tetrakis (3-merkatopropionat), pri čemer po polimerizaciji kot končni produkt dobimo visoko porozen polimer. V iskanju ustreznih pogojev za nastanek tega pojava smo spreminjali delež surfaktanta Pluronic L121, delež vodne faze, ki jo je predstavljala razredčena raztopina kalcijevega klorida heksahidrata, in temperaturo vodne kopeli. Zatehte monomerov in iniciatorja Irgacure 819 ter pogoji fotopolimerizacije in hitrost mešanja emulzije so bili tekom eksperimenta vedno enaki. S pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM) smo preverili, pri katerih pogojih priprave dobimo namesto tipične strukture poliHIPE strukturo, kjer so praznine in zapolnjena mesta obrnjena. Uspelo nam je ustvariti monolit s črvičasto strukturo, ki nakazuje začetek fazne inverzije.
Ključne besede: polimer, poliHIPE, poroznost, tiol-en klik polimerizacija, fazna inverzija
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 392; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

2.
Vpliv akrilatov na strukturo kopolimernih mrež akrilat/tiol
Anja Raner, 2017, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo preučevali vpliv akrilatov, kot so 1,6-heksandiol diakrilat, divinil adipat, etilen glikol dimetakrilat, trimetilol propan triakrilat, na tvorbo poroznih kopolimernih materialov po principu tiol-en klik polimerizacije, z uporabo emulzij z visokim deležem notranje faze. Zanimalo nas je, kako se spreminjata struktura mrež in poroznost monolitov, glede na uporabo posameznega akrilata, ter kakšna je stabilnost emulzij. Pripravili smo HIP emulzije, pri katerih smo kot monomera s tiolnimi skupinami uporabili pentaeritritol tetrakis(3-merkatopropionat) oz. trimetilol propan tris(3-merkatopropionat) in kot akrilatne monomere z vinilnimi skupinami 1,6-heksandiol diakrilat, divinil adipat, etilen glikol dimetakrilat, trimetilol propan triakrilat. Pri pripravi emulzije z visokim deležem notranje faze smo variirali z uporabo različnih akrilatnih monomerov ter deleža vodne faze. Surfaktant (Pluronic L121) in iniciator (Irgacure 819) sta bila v primeru vseh emulzij enaka, enaki so bili tudi pogoji fotopolimerizacije ter hitrost mešanja emulzije. Rezultat so bile stabilne emulzije, ki po fotopolimerizaciji vse niso tvorile tipične poliHIPE strukture. Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo preučili morfologijo vzorcev in v nekaterih primerih opazili pojav fazne inverzije. Materiale smo analizirali tudi z uporabo FTIR spektroskopije in elementne analize ter s pomočjo teh dveh metod preučili kemijsko sestavo monolitov, saj nas je zanimala vsebnost žvepla v vzorcu. Analiza nam je pokazala, da med teoretičnimi vrednostmi in vrednostmi pridobljenih z analizo, ne pride do bistvenih odstopanj. Opravili smo tudi analizo poroznosti po principu adsorpcije/desorpcije plina po BET metodi. S pomočjo masne bilance smo izračunali tudi izkoristek polimerizacije. Zanimalo nas je, zakaj je prišlo do fazne inverzije ter zakaj, kljub stabilnim emulzijam in uspešni polimerizaciji, nismo dobili tipičnih poliHIPE struktur.
Ključne besede: polimer, emulzija z visokim deležem notranje faze, tiol-en klik polimerizacija, poliHIPE, fazna inverzija
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 743; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (7,12 MB)

3.
Ternarni sistem polisulfon-dimetilacetatamid : voda; formiranje membrane po mokrem postopku fazne inverzije
Vladimir Kaiser, Črtomir Stropnik, 1999, izvirni znanstveni članek

Opis: Polisulfon je pomemben material za pripravo polimernih asimetričnih poroznih membran. Najširše uporabljen način njihove priprave je mokri postopek fazne inverzije ternanrnega sistema polisulfon/dimetilacetamid:voda (PSf/DMA:▫$H_2O$▫). Sistem PSf/DMA:▫$H_2O$▫ smo opazovali pri formiranju polisulfonske membrane v koagulacijski kopeli. Podobna opazovanja smo izvedli tudi v epruvetah tako, da smo dodajali netopilo (▫$H_2O$▫) v izhodno raztopino in obratno. Pridobljena spoznanja smo poskušali uporabiti pri pojasnjenvanju mehanizma nastanka polisulfonskih membran, ki jih razlagamo s "potmi sestave" v ternarnem faznem diagramu polimer/topilo:netopilo.
Ključne besede: polimerne asimetrične porozne membrane, polisulfon, mokra fazna inverzija, mehanizem nastanka
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 2706; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Strjevanje polimera v sistemu polisulfon/N,N-dimetilacetamid/voda in njegova morfološka raznolikost
Vladimir Kaiser, Črtomir Stropnik, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Preučevali smo mokro fazno inverzijo ternaranega sistema polisulfon/N,N-dimetilacetamid/voda (PSf/DMA/voda) z namenom, poglobiti razumevanje mehanizma nastajanja polimernih asimetričnih poroznih membran. Morfologije presekov membran smo preučevali z vrstično elektronsko mikroskopijo, sam proces fazne inverzije pa smo opazovali z merjenjem motnosti membranotvornega sistema med procesom nastajanja membrane. Spreminjanje vsebnosti polimera v raztopini (PSf/DMA) in debeline njenega nanosa povzroči v procesu mokre fazne inverzije poleg nastanka polimernega lateksa formiranje morfološko različnih membran. Nastanejo membrane s celično, dvozvezno in krogličasto zrnatao morfologijo. Njihov nastanek lahko predstavimo s "potmi sestave" v ternarnem faznem diagramu polimer/topilo/netopilo in pojasnimo z različnimi načini fazne inverzije.
Ključne besede: polisulfonske asimetrične porozne membrane, mokra fazna inverzija, načini fazne inverzije, morfologija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 941; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (266,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
VPLIV DODANE VODE NA FORMIRANJE POLIMERNIH ASIMETRIČNIH POROZNIH MEMBRAN PO POSTOPKU MOKRE FAZNE INVERZIJE V TERNARNEM SISTEMU CELULOZNI ACETAT (CA) / TETRAHIDRO FURAN (THF): VODA
Boštjan Klep, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na raziskavi polimernih asimetričnih poroznih membran, narejenih s postopkom mokre fazne inverzije. Membrane so formirane iz celuloznega acetata (CA), tetrahidro furana (THF) in destilirane vode. Prioriteta med nastankom membran je bilo merjenje motnosti, ki se je spreminjalo glede na dodano količino masnega deleža destilirane vode. Masni delež destilirane vode je prav tako vplival na merjenje naše druge karakteristike — debeline. S povečanjem masnega deleža destilirane vode se debelina membran sorazmerno povečuje. Zakasnitvemi čas se je pojavljal kot zakasnelo razmešanje med CA in THF pri nižjih koncentracijah raztopin polimera in pri naraščujočih debelinah nanosa.
Ključne besede: asimetrične porozne membrane, mokra fazna inverzija, celulozni acetat, tetrahidro furan, motnost, povprečna debelina, zakasnitveni čas.
Objavljeno: 27.01.2010; Ogledov: 2403; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Membrane iz polisulfona in amorfnega poliamida : vpliv polimernega dodatka
1993, diplomsko delo

Ključne besede: organska kemija, membrane, polimeri, fazna inverzija, prenos snovi
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 2041; Prenosov: 0

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici