| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
EKONOMSKA DEBELINA ZUNANJEGA OVOJA STAVB
Martina Šafarič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavane različne vrste in lastnosti toplotno izolacijskih materialov, ki so razdeljeni na klasične in alternativne. Osredotočili smo se na pojem stavbe in preučili, kaj vse vpliva na bivalno udobje v stavbi in na samo konstrukcijo. V primeru, da fasadno izolacijo naredimo nenatančno in nismo pozorni na toplotne mostove in kakovost gradbenih materialov, nas le to lahko s časoma privede do popravila in s tem do dodatnih stroškov ter do višanja porabe energije za ogrevanje prostorov. V diplomi je poudarek na investiciji fasadnega sistema in na razliki v porabljeni energiji za ogrevanje stanovanjskih prostorov pri neizolirani ali izolirani stavbi glede na povprečno velikost slovenskega stanovanja. Predstavljena je razlika v uporabi različnih energentov in čas v katerem se nam strošek izvedbe fasadne izolacije povrne, glede na različne energente in različne fasadne sisteme oz. njihove debeline. Glavno vodilo je veljavni standard PURES 10, ki zahteva, da je Umax manjši od 0,28 W/m2K. Zajeti so trije fasadni sistemi in sicer Demit original, Ursa prezračevana fasada z zaključnim slojem aluminija in Weber.therm fasadni sistem. Ugotovljeno je bilo, da klasični Demit fasadni sistem najprej povrne izvedbene stroške glede na različne energente. Za prezračevalni fasadni sistem pa velja, da ga najbolj uporabljajmo za visoko gradnjo, kjer je potrebna dolgoročnost zunanjega izgleda, saj je nekoliko dražji. Pri Weber.therm sistemu, pa v kolikor pridobimo pri boljši izolativnosti fasadnih plošč in manjši debelini, je tak sistem veliko dražji, kar pomeni, da se nam enostavna vračilna doba konstantno viša kar pa pri drugih dveh sistemih ne velja.
Ključne besede: prenos toplote, racionalna raba energije, izolacijski materiali, ekonomska debelina izolacije, fasadni sistemi
Objavljeno: 17.10.2014; Ogledov: 987; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

3.
BAZA PODATKOV ZA PROJEKTNI INFORMACIJSKI SISTEM NA PODROČJU SISTEMOV TANKOSLOJNIH FASAD
Marko Majerič, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava izdelavo podatkovne baze na področju tankoslojnih fasadnih sistemov v informacijskem sistemu XPERT. Za izbrane vire slovenskih proizvajalcev oziroma dobaviteljev smo izvedli podrobno analizo, ter jih ovrednotili, oblikovali in s pomočjo definicije pojmov ter nomenklature uredili v smiselno tabelo kalkulativnih in stvarnih virov. Tabela je nato služila kot osnova za vnos podatkov v bazo XBASE. Izdelali smo tudi normative za izdelavo fasadnih sistemov ter tabelo parametrov za oblikovanje standardnih postavk za popise del. Ti so bili vneseni v informacijski sistem XPERT. Pripravljena baza virov v sistemu XPERT služi kot podpora pri izvajanju poslovno-tehničnih procesov v fazi priprave na gradnjo in same gradnje ter pokriva vrzel med dokumentnimi, poslovnimi in tehničnimi CAD programskimi rešitvami.
Ključne besede: gradbeništvo, gradbena informatika, projektni informacijski sistem, upravljanje gradbenih projektov, fasadni sistemi, tankoslojna fasada.
Objavljeno: 26.02.2015; Ogledov: 998; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (18,62 MB)

4.
Sanacija fasade na stanovanjskem objektu
Tina Kodrič, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga govori o fasadah in fasadnih sistemih. Sestavljena je iz dveh delov in sicer teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu je predtavljen pomen fasad, sestava fasad in fasadni sistemi. Raziskovalni del pa obsega sanacijo obstoječega stanovanjskega objekta v Kungoti. Prav sanacija stanovanjskega objekta je glavna tema te naloge. V teoretičnem delu je poudarek na podajanju informacij o samih fasadah in sicer kako so sestavljene, kakšni materiali so na tržišču, kakšne fasadne sisteme poznamo in pa najpogostejše poškodbe na fasadah z zaključnim ovojem iz ometa. V raziskovalnem delu pa so predstavljene poškode na obstoječi fasadi in nato tri rešitve, ki bi te poškodbe odpravile. Pri vsaki izmed rešitev je izračunana tudi gradbena fizika. Cilj naloge pa je najti najboljšo rešitev izmed treh raziskanih rešitev.
Ključne besede: Fasade, fasadni sistemi, zaključni sloj, toplotna izolacija
Objavljeno: 16.12.2015; Ogledov: 925; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (5,19 MB)

5.
TEHNOLOŠKA IN EKONOMSKA PRIMERJAVA TOPLOTNEGA OVOJA POSLOVNO TRGOVSKE STAVBE
Gregor Mlakar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili zakonske omejitve in izhodišča pri projektiranju energetsko učinkovitih poslovno trgovskih stavb, pripravili pregled toplotnoizolacijskih materialov, ki se danes uporabljajo pri gradnji stavb ter predstavili materiale uporabljene v toplotnem ovoju obravnavane poslovno trgovske stavbe. Predstavljena teoretična izhodišča so nam služila kot osnova za analizo in določitev debelin elementov toplotnega ovoja obravnavane poslovno trgovske stavbe, za kar smo uporabili računalniški program »URSA Gradbena Fizika 4.0«. Z istim programom je bila določena še letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe na enoto kondicionirane površine QNH/Au za vse elemente toplotnega ovoja v odvisnosti glede na dva izbrana energetska razreda C in B1. Z rezultati analize smo nato s pridobivanjem ponudbenih cen na podlagi povpraševanja na trgu ovrednotili potrebne količine vseh gradbenih materialov in dela za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del. V zadnjem delu diplomskega dela smo ugotavljali, kako na celotne stroške gradnje in ogrevanja na letni ravni ob izbranem načinu ogrevanja in prezračevanja, vpliva izbor fasadnega sistema (z najprimernejšo debelino toplotnoizolacijskega materiala) toplotnega ovoja za dva različna energetska razreda C in B1.
Ključne besede: ovoj stavbe, nestanovanjska stavba, nizkoenergetska stavba, energetska izkaznica, fasadni sistemi, ekonomska primerjava
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 654; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (19,51 MB)

6.
Zlom simetrije: aplikacija v optimizaciji energijskih procesov in detekciji nanodelcev
Eva Klemenčič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija zajema teoretično študijo treh primerov zloma simetrije v aplikativne namene. Osredotočimo se na možne aplikacije v sistemu tekočih kristalov, ki združujejo unikatno kombinacijo optične anizotropije, delnega značaja tekočine in »mehkobe«. Slednja opisuje možnost relativno močnega makroskopskega odziva na sorazmerno majhne motnje. Kot prvo obravnavamo uporabo fazno spremenljivih materialov v gradbenih kompozitih. Z numeričnimi simulacijami pokažemo, da s fazno spremenljivimi materiali lahko zagotovimo manjša temperaturna nihanja v prostoru in tako izboljšamo toplotno stabilnost prostora, pri čemer ima ključni pomen ustrezno izbrana temperatura faznega prehoda. Nadalje predstavimo dve možni izboljšavi. Prva izboljšava je kombinacija dveh fazno spremenljivih materialov, ki preideta fazni prehod pri različnih temperaturah, kar podaljša časovno konstantno toplotne stabilizacije. Pri drugi izboljšavi manipuliramo temperaturo faznega prehoda z zunanjimi perturbacijami. Na sistemu tekočih kristalov ograjenih v celico analitično prikažemo odvisnost temperature faznega prehoda od karakteristične razdalje celice, na katero lahko vplivamo z zunanjimi perturbacijami kot je na primer zunanje električno polje. S predlaganima izboljšavama razširimo območje optimalnega delovanja kompozita s fazno spremenljivimi materiali. Druga aplikacija zloma simetrije je elektrokalorični pojav, ki ga podrobneje preučimo na sistemu tekočih kristalov v bližini faznih prehodov in v bližini kritične točke z dodajanjem nanodelcev. Za teoretično obravnavo elektrokaloričnega pojava uporabimo Landau-de Gennes – Ginzburgov model na mezoskopski skali. Rezultati numeričnih simulacij razkrivajo, da se s približevanjem temperaturi faznega prehoda iz izotropne v nematsko fazo elektrokalorični odziv sistema veča kot posledica večje spremembe v orientacijski entropiji sistema. Analitično in numerično dokažemo, da lahko elektrokalorični odziv povečamo z direktnim faznim prehodom med izotropno in smektično A fazo. V slednji smektična urejenost efektivno deluje kot zunanje električno polje, kar posledično lahko vodi v ojačenje elektrokaloričnega odziva. Jakost odziva je močno odvisna od jakosti nezveznega prehoda med tekmujočima fazama. Fazno obnašanje v preučevanih sistemih kontroliramo z jakostjo sklopitve med orientacijskim in translacijskim redom. Za vrednosti nad kritično dosežemo direktni fazni prehod 1. reda iz izotropne v smektično A fazo, ki rezultira v povečanju elektrokaloričnega odziva sistema. Predstavimo tudi hladilni sistem in aktivni regenerator, ki delujeta na principu elektrokaloričnega pojava v tekočih kristalih, s čimer dosežemo večje razmerje med hladilno močjo in maso hladilnega sistema. Pri analizi elektrokaloričnega pojava v bližini kritične točke v sistem tekočih kristalov naključno porazdelimo različno koncentracijo nanodelcev. Sistem obravnavamo na semi- mikroskopski skali z Lebwohl Lasherjevim mrežnim modelom. Ugotovimo, da prisotnost nanodelcev ne prispeva k povečanju elektrokaloričnega odziva. Razlog je zmanjševanje možne električno povzročene spremembe orientacijske entropije, kar prevlada nad mehanizmom večjega odziva v bližini kritične točke. Kot tretjo aplikacijo zloma simetrije obravnavamo možnost detekcije nanodelcev. Prisotnost nanodelcev v celici tekočega kristala v nematski fazi povzroči frustracijo, ki se odraža v lokalno dvoosni urejenosti sistema. Posledično s spreminjanjem zunanjih pogojev kot so zunanje električno polje, temperatura in pozicija nanodelca, dobimo kvalitativno različne konfiguracije, kar lahko uporabimo za detekcijo nanodelcev. Rezultati doktorske disertacije prispevajo k boljšemu razumevanju obnašanja sistema tekočih kristalov v bližini faznih prehodov pod vplivom zunanjih dejavnikov.
Ključne besede: zlom simetrije, optimizacija energijskih procesov, detekcija nanodelcev, tekoči kristali, elektrokalorični pojav, fazno spremenljivi materiali, inovativni fasadni sistemi, modeliranje
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 128; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici