| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVAJANJE LASTNIH IMEN V FANTAZIJSKI LITERATURI
Boštjan Kmetec, 2016, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu smo se ukvarjali s problemom prevajanja lastnih imen v fantazijski literaturi. Najprej smo orisali teorijo prevajanja in problem prevajanja lastnih imen, nato pa se posvetili še žanru fantazijske literature. Za potrebe naloge smo izbrali kultno delo tega žanra, Tolkienovega Gospodarja Prstanov, ki že desetletja buri domišljijo bralcev vseh starosti po vsem svetu. Slovenci smo eni redkih narodov, ki lahko delo beremo v dveh različnih slovenskih prevodih, nam pa je to dalo edinstveno priložnost ne zgolj primerjati prevoda z izvirnikom, pač pa tudi primerjati oba prevoda med seboj. Ogledali smo si, kako so se prevajanja lastnih imen hobitov lotili prevajalci obeh prevodov, ali so se odločili imena zgolj prenesti ali pa so jih prevedli v slovenščino. Ugotovili smo, da so pomenonosna imena likov v obeh primerih prevedena, kar se zdi kot najbolj smiselna prevodna rešitev. To je konec koncev od prevajalcev zahteval tudi avtor dela, ki je prevajalcem v pomoč spisal precej napotkov. Po analizi in primerjavi smo ugotovili, da se je avtorjevih navodil bolj zvesto držal prevajalec drugega prevoda, ki je tudi sicer svoje delo opravil bolje od trojice, ki se je podpisala pod prvi slovenski prevod knjige.
Ključne besede: prevajanje, lastna imena, fantazijska literatura, Tolkien, Gospodar Prstanov
Objavljeno: 20.06.2016; Ogledov: 1358; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (727,88 KB)

2.
KARAKTERIZACIJA IN RAZVOJ LITERARNIH LIKOV V CIKLU ROMANOV PESEM LEDU IN OGNJA GEORGEA R. R. MARTINA
Nik Arcet, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga analizira literarne osebe v ciklu romanov Pesem ledu in ognja ameriškega scenarista in pisatelja Georgea R. R. Martina. Pri analizi so bile upoštevane značajske posebnosti in posredna ali neposredna karakterizacija. Naloga se osredotoča samo na glavne osebe iz romanov: Igra prestolov, Spopad kraljev, Vihra mečev, Vranja gostija in Ples z zmaji. Teoretični del zajema podroben pregled fantazijske literature (zgodovino, razvoj, najpomembnejša dela, žanrske značilnosti itd.), sledijo temeljni koncepti naratologije, ki se osredotočajo predvsem na moderna dognanja iz teorije literarnega lika. V osrednjem delu naloge so nanizane kratke obnove iz celotnega cikla, predvsem zaradi olajšanega branja analize likov. V empiričnem delu pa sledi aplikacija teoretičnih ugotovitev in dognanj na naslednje osebe iz petih obravnavanih knjig: Jon Snow, Arya Stark, Sansa Stark, Tyrion Lannister, Jamie Lannister, Daenerys Targaryen in Petry Baelish. S tokom dogodkov iz vseh knjig so analizirani vplivi in vzroki, zaradi katerih se spremeni primarna vloga lika, tj. antagonist se preobrazi v protagonista ali obratno.
Ključne besede: George R. R. Martin, fantazijska literatura, Pesem ledu in ognja, literarni lik, karakterizacija, fantazijski žanr
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 1574; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
TANKA MEJA MED RESNICO IN FANTAZIJO: PREVAJANJE ZEMLJEPISNIH IMEN V SVETOVIH GEORGEA R. R. MARTINA J. K. ROWLING
Maruša Bračič, 2015, magistrsko delo

Opis: Prevajanje izmišljenih zemljepisnih imen predstavlja velik izziv za prevajalce, ki se trudijo ostati zvesti avtorjevi predstavi fantazijskega sveta. Takšna imena so aptonimi, ki so lahko preprosti samostalniki ali zapletene besedne igre, ki kažejo na značilnost in zgodovino določenega fantazijskega kraja. V magistrskem delu je predstavljena fantazijska literatura s poudarkom na zemljepisnih imenih, ki se pojavljajo v delih A Game of Thrones in Harry Potter and the Half-Blood Prince ter Harry Potter and the Philosopher's Stone in Harry Potter and the Prisoner of Azkaban. Teoretični del zajema še obravnavo motivacije in ekvivalence ter prevajalskih strategij, ki se pojavljajo v prevodih navedenih knjig. V empiričnem delu je predstavljena analiza prevodov prevajalcev Boštjana Gorenca (A Game of Thrones), Branka Gradišnika (Hary Potter and the Half-Blood Prince) in Jakoba J. Kende (Harry Potter and the Philosopher's Stone; Harry Potter and the Prisoner of Azkaban), kjer je prikazano, v kolikšni meri se v prevodih ohranijo stilistična in pomenska motivacija, besedotvorna oblika imen in nenazadnje, ali se ohranijo tudi aptonimi. Razkrilo se je, da se pomenska motivacija ohrani, medtem ko se stilistična v prevodu pogosto spremeni v pomensko. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se zaradi dinamične ekvivalence besedotvorni načini ne ohranjajo, nasprotno pa se ohranjajo aptonimi, ki prevajalcu dovoljujejo več svobode pri izbiri imena v ciljnem jeziku. Analiza tudi pojasnjuje, da je zaradi angliciranja zemljepisnih imen svet Harryja Potterja v prevodu bolj oddaljen od resničnosti kot svet Igre prestolov, čeprav se slednja dogaja v vzporednem svetu, medtem ko se Harryjeve dogodivščine odvijajo v Veliki Britaniji.
Ključne besede: fantazijska literatura, motivacija, aptonim, ekvivalenca, prevajalske strategije, A Game of Thrones, Harry Potter and the Half-Blood Prince, Igra prestolov, Polkrvni princ
Objavljeno: 05.03.2015; Ogledov: 1361; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici