| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 13 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Tulpa
Magdalena Cundrič, 2009

Opis: Tulpa
Ključne besede: slovenska književnost, romani, znanstvena fantastika
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 371; Prenosov: 9
URL Povezava na celotno besedilo

12.
ŽANRSKI VZORCI V ROMANIH VLADIMIRJA P. ŠTEFANECA
Denis Škofič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Žanrski vzorci v romanih Vladimirja P. Štefaneca smo se ukvarjali z analizo žanrskih vzorcev v avtorjevih šestih romanih: Morje novih obal, Sprehajalec z nočnih ulic, Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat in 66, 3 m2. Pod pojmom literarni žanr smo razumeli, da ga sestavljajo dela, ki imajo določene skupne ali samo njim lastne značilnosti; žanrski vzorec pa kot trdno ogrodje ali shemo, ki določa nek specifičen žanr. Izhajali smo tudi iz opredelitve romana, ki pravi, da je njegova edina stalnica sinkretizem, pri čemer smo v našem delu vso pozornost posvečali žanrskemu sinkretizmu, ki znotraj enega romanesknega besedila prepleta in povezuje različne romaneskne žanre. Izhajali smo tudi iz dihotomne delitve književnosti, na elitno in trivialno, ter navezave na postmodernizem, ki je izenačil status visoke in trivialne literature, ter podmene, da je sodobni slovenski roman modificirani tradicionalni roman, ki se zgleduje po tradicionalnem romanu, njegov model pa modificirajo različne post/modernistične preobrazbe, najbolj pa žanrski sinkretizem. Raziskava je potrdila našo predpostavko, da Štefanec v svojih romanih znotraj vsakega posameznega romana združuje več različnih žanrskih vzorcev, in sicer: klasične detektivke, kriminalke/zločinskega romana iz perspektive žrtve, kriminalke/zločinskega romana iz perspektive storilca, kriminalnega romana, ki združuje tako zločinski roman iz perspektive žrtve kakor zločinski roman iz perspektive storilca, fantastike in znanstvene fantastike, künstlerromana ali romana o umetniku, psihološkega romana, zgodovinskega romana, vojnega romana, filozofskega romana in družinskega romana. Potrdili smo tudi, da se avtor nekaterih žanrskih vzorcev drži dosledno, nekaterih pa ne. Edina predpostavka, ki smo jo ovrgli, pa je bila, da se avtor pri vseh romanih navezuje na žanr kriminalnega romana, saj se je izkazalo, da ta vzorec ni prisoten v romanu Republika jutranje rose.
Ključne besede: Vladimir P. Štefanec, žanr, žanrski vzorec, žanrski sinkretizem, visoka in trivialna literatura, postmodernizem, modificirani tradicionalni roman, klasična detektivka, kriminalka/zločinski roman iz perspektive žrtve, kriminalka/zločinski roman iz perspektive storilca, kriminalni roman, ki združuje tako zločinski roman iz perspektive žrtve kakor zločinski roman iz perspektive storilca, fantastika, znanstvena fantastika, roman o umetniku, psihološki roman, zgodovinski roman, vojni roman, filozofski roman in družinski roman
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 595; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

13.
ELEMENTI FANTASTIKE V ROMANIH VLADA ŽABOTA
Petra Potočnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Elementi fantastike v romanih Vlada Žabota v teoretičnem delu povzema teoretične pojme, na katerih temelji nadaljnja analiza. Fantastično literaturo označujemo kot žanr, v katerega sodijo mnogi podžanri, kot je utopija, antiutopija in za to magistrsko nalogo še posebej pomembna pokrajinska fantastika, ki jo opredeljujejo komponente, kot so prenovljena vloga pripovedovalca, povečana vloga narave, vključenost ljudskih vraž in verovanja ter posebnih pokrajinskih pogojev. K avtorjem pokrajinske fantastike umeščamo tudi Vlada Žabota, v čigar delih ostajata narava in pokrajina glavno gonilo (izjema je roman Sukub). Poleg žanrske opredelitve prvi del magistrske naloge zajema še opredelitev fantastike kot termina, ki ga zaznamuje soobstoj dveh svetov, realnega in fantastičnega, med katerima sicer obstaja meja, ki jo je moč tako z ene kot tudi z druge strani prestopati. Takšno literaturo tako upravičeno zaznamujemo kot dvopolno konstruirano literaturo, ki ob tem vključuje prvine intertekstualnosti in očitne znake povezanosti z grozljivim romanom. Posledici omenjenih lastnosti fantastične literature sta odklon od resničnosti in občutek negotovosti, ki se poraja tako znotraj bralca kot tudi znotraj literarnega lika. Omenjene značilnosti se pojavljajo v analiziranih literarnih delih, v katerih smo iskali eksplicitno določene elementarne drobce, in sicer na ravni motivov, teme, dogajanja, prostora, časa, literarnih likov ter na jezikovni ravni. Drugi del magistrske naloge je sestavljen iz analize romanov Vlada Žabota Stari pil, Pastorala, Volčje noči, Nimfa, Sukub in Ljudstvo lunja. S pomočjo analize, temelječe na izsledkih teoretičnega dela, so fantastični elementi klasificirani ter ustrezno obrazloženi. S pomočjo podrobne interpretacije in analize omenjenih del ugotavljamo, da se v prav vseh romanih brez izjeme pojavljajo različni elementi fantastike, ki segajo predvsem na motivno in tematsko raven, prav tako na raven literarnega dogajanja in literarnih oseb, nekoliko manj tovrstnih elementov pa je vključenih na področje literarne časovnosti in prostorskosti.
Ključne besede: Fantastika, elementi fantastike, Vlado Žabot, pokrajinska fantastika, Nimfa, Stari pil, Pastorala, Volčje noči, Sukub, Ljudstvo lunja
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 1330; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici