| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Otroška proza Andreja Rozmana Roze
Klavdija Vogrin, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so analizirana otroška prozna dela sodobnega ustvarjalca Andreja Rozmana Roze. Andrej Rozman Roza je pisatelj, pesnik, dramatik in igralec. Je vsestranski sodobni ustvarjalec, ki s svojim humorjem in stilom pisanja navdušuje otroke, mladino in odrasle. Njegova dela so kakovostna in izvirna, zato je dobitnik mnogih nagrad. V začetnem delu magistrskega dela je predstavljen Andrej Rozman Roza in njegova biografija. V jedrnem delu magistrskega dela so analizirana vsa prozna dela Andreja Rozmana Roze po metodi analiziranja iz dela Poetika slikanice (2013) Dragice Haramije in Janje Batič. Razdeljena so v dve skupini glede na oblikovne značilnosti: slikanice: Krava, ki jo je pasel Mihec (1999), Balon velikan (2001), Najbolj dolgočasna knjiga na svetu (2001) in O začaranem žabcu (2019), in ilustrirane knjige: Skrivnost špurkov (1997), Kako je Oskar postal detektiv (2007), Gospod Filodendron (2011), Gospod Filodendron in Marsovci (2011), Gospod Filodendron in nogomet (2012), Čofli (2012) in Predpravljice in popovedke (2015). Dela so razdeljena še na podskupine glede na književno vrsto. Analizirano je vsako delo posebej, v zaključku so skupne točke in ugotovitve povezane v smiseln zaključek.
Ključne besede: Andrej Rozman Roza, otroška proza, slikanica, ilustrirana knjiga, pravljica, kratka fantastična zgodba, fantastična pripoved, realistična kratka zgodba, humor, strip.
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 2293; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (744,98 KB)

2.
Mladinska fantastična pripoved in njena umestitev v koncept sodobne slovenske mladinske fantastične proze
Gregor Artnik, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je izveden poskus žanrske tipologije sodobne slovenske mladinske fantastične proze na podlagi predhodne obravnave sodobne mladinske fantastične pripovedi in druge področne terminologije. Podlaga zanjo so vsebinske in strukturne značilnosti fantastične literature kot nadžanra. Ob tem, da slovenska fantastična pripoved pogosto ni tako obsežna kot sorodni teksti v zahodni literaturi, so evidentni tudi vplivi žanrskega spajanja, ki v srži slovenske fantastične pripovedi pogosto združuje prvine distopije, fantazije, grozljivke, mita in tudi znanstvene fantastike.
Ključne besede: slovenska književnost, fantastična proza, tipologija, mladinska književnost
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1350; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (98,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Trilogija kratke proze Matjaža Pikala: Luža (2001), Samsara (2005), Genija (2009)
Aleš Kline, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen pisanja te diplomske naloge je bil raziskati mladinsko kratko prozo Matjaža Pikala ter hkrati vsebinsko ovrednotiti in predstaviti avtorjeva dela in ugotoviti, katera snov, teme in motivi se pojavljajo v njih. Prebrana, analizirana in primerjana so bila tri avtorjeva dela, ki spadajo v mladinsko kratko prozo, in sicer Luža (2001), Samsara (2005) in Genija (2009). Snov, ki je predstavljena v posameznem delu, prikazuje teme in probleme vsakdanjega življenja, s katerimi se srečujejo predšolski in šolski otroci. Motivi in teme, ki se prepletajo v delih, so ljubezen, otroštvo, življenje, družina, žalost, jeza, razočaranje, pustolovščine, prijateljstvo.
Ključne besede: mladinska proza, fantastična pripoved, otroštvo, vrtec, šola, igra, odraščanje, družina, prijateljstvo, pustolovščine, Matjaž Pikalo
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1761; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (294,32 KB)

4.
MLADINSKA DELA DUŠANA ČATRA
Maja Žogan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Mladinska dela Dušana Čatra je pregled in predstavitev vseh mladinskih del obravnavanega avtorja. Naš namen je bil, da z literarnoteoretičnega stališča predstavimo njegova dela, ki smo jih najprej zvrstno opredelili in tako ugotovili, da se bomo ukvarjali z realno in s fantastično prozo. Ker gre za teoretično diplomsko delo, so temu primerne izbrane raziskovalne metode. V teoretičnem delu smo najprej razložili teorijo in značilnosti povedke, fantastične pripovedi in avanturistično realističnega mladinskega romana. Glede na to, da vse obravnavane povedke primarno sodijo v folklorno prozo, smo se dotaknili tudi te teme in razložili pojem ljudsko slovstvo. V teoretičnem delu smo še obrazložili in dodali značilnosti literarnega junaka. V jedru, kjer je osrednja tema, je najprej predstavljen avtor, nato pa so predstavljena vsa mladinska avtorjeva dela, in sicer: Peter Klepec (1995), Veronika Deseniška (1996), Kralj Matjaž (1996), Ribamož (2008) in Pojdi z mano (2013). Pri povedkah smo ugotovili povezave s tradicijo, tako da je v sklepu uporabljena komparativna metoda, s katero smo obravnavane povedke primerjali s folklornimi. V sklepu je ugotovljena tudi skupna značilnost glavnih oseb v vseh analiziranih delih.
Ključne besede: Dušan Čater, mladinska proza, povedka, fantastična pripoved, avanturistični realistični mladinski roman, ljudsko slovstvo, tradicionalna povedka, literarni junak.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 2026; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1020,94 KB)

5.
IZBRANA MLADINSKA PROZA DANILE ŽORŽ
Zoran Dugar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Izbrana mladinska proza Danile Žorž je zasnovano na podlagi del slovenske pisateljice Danile Žorž. Namen dela je z literarno-teoretskega vidika predstaviti njena fantastična in realistična mladinska dela, kakor tudi teorijo fantastične proze/pripovedi, znanstvenofantastični in fantazijski roman na eni strani in teorijo mladinske realistične avanturistične proze z otroško detektivko na drugi strani. V diplomskem delu bom med drugim vsebinsko ovrednotil izbrana dela ter primerjal teme in motive z žanrskimi smernicami. Teorijo sem črpal predvsem od priznanih slovenskih teoretikov na področju mladinske književnosti. V uvodu diplomskega dela se bom posvetil teoretičnim izhodiščem posameznih žanrov, opisal snovne, tematske in motivne značilnosti, prav tako bom predstavil zgodovino posameznega žanra. Analizirana so bila štiri mladinska dela. Dve izmed njih, Poskus in Izkop, spadata v fantastično prozo, drugi dve, Primer letečega kovčka in Primer neznanega letečega predmeta, pa med otroške detektivke, vendar vsebuje druga knjiga tudi nekaj fantastičnih elementov.
Ključne besede: Mladinska proza, Danila Žorž, fantastična proza, fantastična pripoved, znanstvenofantastični roman, fantazijski roman, realistična avanturistična proza, otroška detektivka.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2015; Ogledov: 2184; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (765,05 KB)

6.
RECEPCIJA FANTASTIČNIH ELEMENTOV V FANTASTIČNI PRIPOVEDI MATILDA V 4. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVEN ŠOLE
Lea Kotnik, 2014, magistrsko delo

Opis: V fantastičnih pripovedih se običajno prepletata dva svetova, realni in fantastični svet. Z domišljijskim svetom se učenci osnovnih šol srečajo že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ob obravnavanju pravljic, obravnava fantastičnih pripovedi pa se prične v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Zaradi vpliva medijev se naj bi meja otrokove sposobnosti recepcije realnih in fantastičnih elementov v fantastičnem besedilu dvigala. V magistrskem delu smo raziskovali, ali učenci v 4. razredu osnovne šole zaznavajo tiste točke, ki razmejujejo realno od fantastičnega. Z učenci smo po metodi branja v nadaljevanjih obravnavali fantastično pripoved Matilda. Zanimalo nas je, ali obstaja razlika glede na spol ter ali učenci uporabljajo zunanje ali notranje kriterije za odločitev, kaj v besedilu je realno in kaj fantastično. Analiza intervjujev je pokazala, da spol pri zaznavanju in razumevanju teh točk ne igra pomembne vloge, učenci pa že uporabljajo zunanje kriterije za določitev realnega ali fantastičnega v besedilu. Pokazalo pa se je, da imajo učenci težave pri razmejevanju realnega dogajalnega prostora od fantastičnih dogodkov v fantastični pripovedi Matilda. Po učnem načrtu se poglobljena obravnava fantastičnih pripovedi v četrtem razredu osnovne šole šele prične, vendar pa imajo učenci ob koncu šolskega leta še vedno očitne težave pri ločevanju med realnim in fantastičnim v fantastični pripovedi.
Ključne besede: Didaktika književnosti, fantastično, fantastična mladinska književnost, fantastična proza, recepcijska zmožnost, fantastična pripoved Matilda
Objavljeno v DKUM: 08.10.2014; Ogledov: 2321; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

7.
OTROŠKA PROZA PETRA SVETINE
Magdalena Golež, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti avtorja Petra Svetino in predvsem njegovo prozo za otroke, opisati klasično in sodobno pravljico, kratko prozo (realistično, detektivsko, nonsensno in fantastično) ter predstaviti slikanico. Pri diplomskem delu sem uporabila pet različnih metod. V teoretičnem delu sem uporabila deskriptivno metodo, s katero sem predstavila različne teorije o sodobni pravljici, kratki prozi in slikanici. Največ pozornosti sem namenila metodi analize, s katero je predstavljena avtorjeva otroška proza, natančneje naslednjih deset knjig: Lila mesto (1999), O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov (1999), Skrivnost mlečne čokolade (2002), Mrožek dobi očala (2003), Klobuk gospoda Konstantina (2007), Antonov cirkus (2008), Ringaraja (2009), Kako je Jaromir iskal srečo (2010), Modrost nilskih konjev (2010) in Čudežni prstan (2011). Poleg analize sem pri predstavitvi slikanic uporabila tudi komparativno metodo, s katero sem primerjala njihove skupne značilnosti, in metodo generalizacije. V zaključku je uporabljena metoda sinteze. Slikanice Petra Svetine nam razgrinjajo pestro paleto književnih likov, predvsem živalskih, ki so jim pripisane človeške lastnosti, z njimi pa se lahko otroci identificirajo. Književni čas v zgodbah je zelo razgiban, raznolik, zajema dogajanje v vseh letnih časih, v vseh delih dneva; tudi književni prostor je bogat, vodi nas od vaškega do mestnega okolja. Avtor skozi različne teme in motive, ki jih v slikanicah naniza, ponudi otroku neko novo izkušnjo, nepoznano situacijo ali nekaj, s čimer se srečuje vsak dan in mu je blizu.
Ključne besede: Peter Svetina, klasična pravljica, sodobna pravljica, kratka proza, realistična kratka proza, detektivska kratka proza, nonsensna kratka proza, fantastična kratka proza, slikanica
Objavljeno v DKUM: 13.07.2012; Ogledov: 2810; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (829,72 KB)

8.
Mladinska proza Marjane Moškrič
Tanja Žugelj, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati mladinsko prozo Marjane Moškrič ter predstaviti teorijo socialno-psihološkega romana, teorijo pravljice ter fantastične pripovedi in fantastičnega romana in hkrati vsebinsko ovrednotiti avtoričina dela in ugotoviti, katera snov, teme in motivi se pojavljajo v njenih delih.
Ključne besede: Mladinska proza, mladinski socialno-psihološki roman, pravljica, fantastična pripoved, fantastični roman, ljubezen, življenje, prijateljstvo, pustolovščina, Marjana Moškrič
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 2594; Prenosov: 565
.pdf Celotno besedilo (665,78 KB)

9.
Mladinska kratka proza Marjana Tomšiča in Mateta Dolenca
Anja Slapnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mladinska kratka proza Marjana Tomšiča in Mateta Dolenca je bilo zapisano na podlagi analize petih zbirk dveh različnih avtorjev. Izbrali smo dve zbirki Marjana Tomšiča, in sicer Zgodbice o kačah in zbirko Kar je moje, je tudi tvoje ter tri zbirke Mateta Dolenca, te pa so Zabloda laboda in druge zgodbe, Polnočna kukavica in druge zgodbe ter Kraljičin lipicanec in druge zgodbe. Pri teoretičnem delu diplomske naloge je bil namen opredeliti pojem kratke proze. Z literarno-teoretskega vidika predstaviti izbrane kriterije za analizo in opredeliti teorijo kratke fantastične zgodbe, kratke realistične zgodbe, pravljice (klasične in sodobne) in pripovedke, ter predstaviti vlogo živali v različnih kratkoproznih vrstah. V delu diplomske naloge Obravnavana besedila je bil cilj analizirati besedila izbranih zbirk, podati ugotovitve analiz ter v sklepu zapisati ugotovitve skupnih značilnosti in razlik besedil obeh avtorjev. Diplomsko delo je teoretično, zato so bile temu primerno uporabljene tudi metode dela. Hipoteze so bile preverjene z uporabo deskriptivne metode dela pri opisu pojma kratka proza, predstavitvi kriterijev za analizo, opisu različnih vrst kratke proze, značilnostih vloge živali v različnih kratkoproznih vrstah in pri navajanju bibliografskih podatkov obeh avtorjev; z uporabo metode analize pri analiziranju besedil izbranih zbirk; z metodo sinteze, ki smo jo uporabili pri iskanju skupnih značilnostih in razlik besedil posamičnega avtorja ter iskanju podobnosti in razlik med obema avtorjema; komparativno metodo pa smo uporabili pri ugotovitvi vseh analiz besedil pri vsakem avtorju posebej in v sklepu, kjer smo primerjali dejstva in odnose ugotovitev analiz obeh avtorjev. S pomočjo teh raziskovalnih metod smo prišli do naslednjih rezultatov. Mladinska književnost je specifično področje literature. Vloga živali je odvisna od literarne vrste, v kateri se pojavi. Fantastična motivacija je jasno razmejena od realističnega dogajanja le v kratkih fantastičnih zgodbah. Prvoosebni pripovedovalec se v kratkih fantastičnih zgodbah zaveda vdora fantastične motivacije. Ko je žival v vlogi glavnega književnega lika, je njena vloga sekundarna, saj delno zavzame antropomorfno držo. Živali nimajo nikoli vnaprej določene vloge, kot je to značilno za basni, saj je vloga živali odvisna od literarne vrste, v kateri nastopa žival.
Ključne besede: mladinska kratka proza, sestava literarnega dela, pravljica, pripovedka, kratka fantastična zgodba, kratka realistična zgodba, fantastična motivacija, vloga živali
Objavljeno v DKUM: 07.07.2011; Ogledov: 3522; Prenosov: 483
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici