| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Otroška proza Andreja Rozmana Roze
Klavdija Vogrin, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so analizirana otroška prozna dela sodobnega ustvarjalca Andreja Rozmana Roze. Andrej Rozman Roza je pisatelj, pesnik, dramatik in igralec. Je vsestranski sodobni ustvarjalec, ki s svojim humorjem in stilom pisanja navdušuje otroke, mladino in odrasle. Njegova dela so kakovostna in izvirna, zato je dobitnik mnogih nagrad. V začetnem delu magistrskega dela je predstavljen Andrej Rozman Roza in njegova biografija. V jedrnem delu magistrskega dela so analizirana vsa prozna dela Andreja Rozmana Roze po metodi analiziranja iz dela Poetika slikanice (2013) Dragice Haramije in Janje Batič. Razdeljena so v dve skupini glede na oblikovne značilnosti: slikanice: Krava, ki jo je pasel Mihec (1999), Balon velikan (2001), Najbolj dolgočasna knjiga na svetu (2001) in O začaranem žabcu (2019), in ilustrirane knjige: Skrivnost špurkov (1997), Kako je Oskar postal detektiv (2007), Gospod Filodendron (2011), Gospod Filodendron in Marsovci (2011), Gospod Filodendron in nogomet (2012), Čofli (2012) in Predpravljice in popovedke (2015). Dela so razdeljena še na podskupine glede na književno vrsto. Analizirano je vsako delo posebej, v zaključku so skupne točke in ugotovitve povezane v smiseln zaključek.
Ključne besede: Andrej Rozman Roza, otroška proza, slikanica, ilustrirana knjiga, pravljica, kratka fantastična zgodba, fantastična pripoved, realistična kratka zgodba, humor, strip.
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 275; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (744,98 KB)

2.
Zgodovinski elementi v slovenski fantastični mladinski prozi
Anja Kraševec, 2018, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene značilnosti fantastične pripovedi ter delitev zgodovinskega proznega žanra v mladinski književnosti. Zanimalo nas je, kako se v izbranih delih kažejo realni zgodovinski dogodki ter njihov vpliv na zgodbo. Izbrali smo dvajset del slovenskih avtorjev, in sicer: France Bevk: Peter Klepec (1956), Maja Brodschneider Kotnik: Čevljarček (2009), Dušan Čater: Veronika Deseniška (1995), Fran Levstik: Martin Krpan (2010), Helena Štefančič: Grad nesrečne ljubezni (2006), ljudska: Kralj Matjaž in sol (2003), Stanka Devjak: Agata, žlahtni cvet s Štraleka (2014), Maja Furman: Deček in Zajcklošter (2015), Žiga X Gombač: Živa in Prabled (2012), Živa, vitez in zmaj (2013), Živa in antični rojstni dan (2014), Dan, ko je izginil Ljubljanski grad (2014), Živa in stiška kneginja (2016), Niko Kupper: Kralj Samo (2008), Primož Trubar (2008), Modest Gosposvetski (2009), Skriti zaklad: Brižinski spomeniki (2009), Zgodba o čarobni prisegi: knežji kamen (2012), Miklova Zala in uporni kmetje (2016) in Andreja Vukmir: Kamniška Veronika (2009). V osrednjem delu naloge so izbrana dela natančno analizirana. Kriteriji, ki so se upoštevali pri izboru del, so bili naslednji: delo je napisal slovenski avtor in spada med mladinsko fantastično prozo, nadalje se je upoštevalo pri izboru del tudi to, da so v delo vključeni zgodovinski elementi. Pri izboru del smo se omejili na literarna dela, ki zajemajo prostor današnje Slovenije ali zgodovinske osebe, ki so živele na tem ozemlju ali imele vpliv nanj. Predstavljeni so splošni podatki o delu, zgodba, glavni in stranski literarni liki, snov, tema, motivi ter jezikovne značilnosti. V vsaki pripovedi so posebej izpostavljeni zgodovinski elementi ter primerjava z realnim zgodovinskim ozadjem. Ker se v delih navajajo resnični zgodovinski podatki, je izpostavljeno tudi medpredmetno povezovanje s predmetom zgodovina.
Ključne besede: fantastična pripoved, zgodovinski elementi, Bevk, Brodschneider Kotnik, Čater, Levstik, Štefančič, Devjak, Furman, Gombač, Kupper, Vukmir
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 455; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (772,10 KB)

3.
Pregled vidnejših besedil v razdobjih literarnozgodovinskega razvoja sodobne slovenske mladinske fantastične pripovedi
Gregor Artnik, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava sodobno slovensko fantastično pripoved in njen razvojni lok od tridesetih let prejšnjega stoletja do prvega desetletja tega tisočletja. Namen raziskave je ne le izboljšati preglednost na področju tovrstnih besedil, ampak predstaviti tudi literarnozgodovinske poglede v zvezi s klasifikacijo in nastankom klasičnih fantastičnih, fantazijskih ter znanstvenofantastičnih pripovedi za mladino na naših tleh.
Ključne besede: fantazijska pripoved, fantastična književnost, žanrski sinkretizem, slovenska mladinska književnost, literarne študije
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 398; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (179,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Fantastične pripovedi Astrid Lindgren
Saša Petelinc, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Fantastična pripoved je žanr mladinske književnosti, ki so ga ločili od ljudske in umetne pravljice po letu 1930. V članku so zajete raziskave književnih analitikov, kot so Anna Krüger, Lucia Binder, Gote Klingberg in Helmut Müller. Teorija fantastične pripovedi je predstavljena na delih Astrid Lindgren, ki je bila snov prvotnih raziskav o novonastalem žanru. V slovenski jezik prevedene fantastične pripovedi so: Brata Levjesrčna, Bratec in Kljukec s strehe, Pika Nogavička ter Ronja, razbojniška hči. Članek vsebuje analize književnih likov, njihove primerjave in skupne poteze, ki jih lahko zasledimo v vseh mladinskih delih Astrid Lindgren.
Ključne besede: ocene in poročila, Astrid Lindgren, Brata Levjesrčna, Bratec in Kljukec s strehe, Pika Nogavička, Ronja, razbojniška hči, fantastična pripoved, mladinska književnost, švedska književnost, literarne študije
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 1005; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (728,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Prostor in čas v izbranih slovenskih sodobnih fantastičnih pripovedih
Natalija Šraml, 2017, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene značilnosti fantastične pripovedi, motivne klasifikacije tujih in slovenskih književnih analitikov in njen razvojni lok na Slovenskem. Zanimalo nas je, v katerih fantastičnih pripovedih se dvodimenzionalnost dogajanja kaže s prestopom v drug prostor ali v drug čas. Izbrali smo devet del sodobnih slovenskih avtorjev, in sicer Bogdan Novak: Zaljubljeni vampir (1995) in Strašljiva Strahovica (1996), Feri Lainšček: Velecirkus Argo (1996); Desa Muck: Kremplin (1996); Janja Vidmar: Vrtiljak čudežev (1999); Aksinja Kermauner: Modrost starodavnega anka (2000); Dim zupan: Dežela odrezanih glav (2001); Miha Mazzini: Drevo glasov (2005) in Marjana Moškrič: Stvar (2007) V osrednjem delu naloge so fantastične pripovedi natančno analizirane. Predstavljeni so splošni podatki o romanu, zgodba, glavni in stranski književni liki, snov, tema, motivi, ideja ter jezikovne značilnosti. V vsaki pripovedi sta posebej izpostavljeni kategoriji prostora in časa. Določen je primarni in sekundarni prostor prav tako primarni in sekundarni čas ter odnos med njima. Ker sta prostor in čas v romanu tesno povezana, so izpostavljene tudi vidnejše kategorije kronotopa.
Ključne besede: fantastična pripoved, prostor, čas, kronotop, Novak, Lainšček, Muck, Vidmar, Kermauner, Zupan, Mazzini, Moškrič
Objavljeno: 20.02.2017; Ogledov: 959; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (866,79 KB)

6.
Trilogija kratke proze Matjaža Pikala: Luža (2001), Samsara (2005), Genija (2009)
Aleš Kline, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen pisanja te diplomske naloge je bil raziskati mladinsko kratko prozo Matjaža Pikala ter hkrati vsebinsko ovrednotiti in predstaviti avtorjeva dela in ugotoviti, katera snov, teme in motivi se pojavljajo v njih. Prebrana, analizirana in primerjana so bila tri avtorjeva dela, ki spadajo v mladinsko kratko prozo, in sicer Luža (2001), Samsara (2005) in Genija (2009). Snov, ki je predstavljena v posameznem delu, prikazuje teme in probleme vsakdanjega življenja, s katerimi se srečujejo predšolski in šolski otroci. Motivi in teme, ki se prepletajo v delih, so ljubezen, otroštvo, življenje, družina, žalost, jeza, razočaranje, pustolovščine, prijateljstvo.
Ključne besede: mladinska proza, fantastična pripoved, otroštvo, vrtec, šola, igra, odraščanje, družina, prijateljstvo, pustolovščine, Matjaž Pikalo
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 1097; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (294,32 KB)

7.
NEBESNA TELESA IN POJAVI V IZBRANIH DELIH SLOVENSKE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI
Nataša Kamnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nebesna telesa in pojavi v izbranih delih slovenske mladinske književnosti je nastalo na osnovi natančne analize izbranih del slovenske mladinske književnosti, in sicer sem izbrala naslednja dela slovenske otroške proze, poezije in dramatike: a) prozna dela: Neli Kodrič: Lov na zvezde (1995), Frane Milčinski: Zvezdica Zaspanka (1997), Aleksandra Kocmut: Kometek Raketek (2010), Vid Pečjak: Drejček in trije Marsovčki (2011), Bina Štampe Žmavc: Bajka o svetlobi (2013); b) poezija: Bina Štampe Žmavc: Nebeške kočije (1994) in c) dramatika: Aksinja Kermauner: Polna Luna in shujševalna kura (1999). Predstavljeni so avtorji, vsebina književnih del, glavni književni liki, književni čas in prostor, teme, motivi, pripovedovalec in jezik. Namen diplomskega dela je natančneje analizirati in predstaviti izbrane knjige slovenske otroške literature, v katerih se pojavljajo astronomska telesa. Poskušala sem dokazati, da v literaturi ni nič narobe z napačno interpretacijo nebesnih teles. Nazadnje sem primerjala pojav nebesnih teles v literarnih delih in strokovni literaturi. Diplomsko delo je teoretično, zato so uporabljene teoretične raziskovalne metode. V uvodnem delu diplomskega dela je uporabljena deskriptivna metoda, saj sem z njo skušala čim bolje predstaviti opise nebesnih teles in tipe otroške literature. Komparativna metoda bo razvidna v jedrnem delu, kjer sem na podlagi različnih teoretičnih razlag primerjala in odkrivala podobnosti in razlike astronomskih pojavov v izbranih delih in strokovni literaturi. V jedru diplomskega dela sem uporabila tudi metodo analize in sinteze, kjer sem analizirala in predstavila morfološke značilnosti sedmih izbranih del otroške literature (avtorja, zgodbo, književne like, književni čas in prostor, zgradbo ter jezikovne značilnosti). V jedrnem delu je bila prav tako uporabljena metoda abstrakcije in konkretizacije, kjer sem približevala astronomske pojave iz literarnih del k strokovni literaturi. V sklepnem delu, kjer so podane zbrane ugotovitve in končni sklep, je uporabljena metoda sinteze.
Ključne besede: fantastična pripoved, nebesna telesa, primerjava astronomskega pojava v književnih delih (fikcija) in strokovni literaturi (realnost).
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 1210; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

8.
MLADINSKA DELA DUŠANA ČATRA
Maja Žogan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Mladinska dela Dušana Čatra je pregled in predstavitev vseh mladinskih del obravnavanega avtorja. Naš namen je bil, da z literarnoteoretičnega stališča predstavimo njegova dela, ki smo jih najprej zvrstno opredelili in tako ugotovili, da se bomo ukvarjali z realno in s fantastično prozo. Ker gre za teoretično diplomsko delo, so temu primerne izbrane raziskovalne metode. V teoretičnem delu smo najprej razložili teorijo in značilnosti povedke, fantastične pripovedi in avanturistično realističnega mladinskega romana. Glede na to, da vse obravnavane povedke primarno sodijo v folklorno prozo, smo se dotaknili tudi te teme in razložili pojem ljudsko slovstvo. V teoretičnem delu smo še obrazložili in dodali značilnosti literarnega junaka. V jedru, kjer je osrednja tema, je najprej predstavljen avtor, nato pa so predstavljena vsa mladinska avtorjeva dela, in sicer: Peter Klepec (1995), Veronika Deseniška (1996), Kralj Matjaž (1996), Ribamož (2008) in Pojdi z mano (2013). Pri povedkah smo ugotovili povezave s tradicijo, tako da je v sklepu uporabljena komparativna metoda, s katero smo obravnavane povedke primerjali s folklornimi. V sklepu je ugotovljena tudi skupna značilnost glavnih oseb v vseh analiziranih delih.
Ključne besede: Dušan Čater, mladinska proza, povedka, fantastična pripoved, avanturistični realistični mladinski roman, ljudsko slovstvo, tradicionalna povedka, literarni junak.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 847; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1020,94 KB)

9.
IZBRANA MLADINSKA PROZA DANILE ŽORŽ
Zoran Dugar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Izbrana mladinska proza Danile Žorž je zasnovano na podlagi del slovenske pisateljice Danile Žorž. Namen dela je z literarno-teoretskega vidika predstaviti njena fantastična in realistična mladinska dela, kakor tudi teorijo fantastične proze/pripovedi, znanstvenofantastični in fantazijski roman na eni strani in teorijo mladinske realistične avanturistične proze z otroško detektivko na drugi strani. V diplomskem delu bom med drugim vsebinsko ovrednotil izbrana dela ter primerjal teme in motive z žanrskimi smernicami. Teorijo sem črpal predvsem od priznanih slovenskih teoretikov na področju mladinske književnosti. V uvodu diplomskega dela se bom posvetil teoretičnim izhodiščem posameznih žanrov, opisal snovne, tematske in motivne značilnosti, prav tako bom predstavil zgodovino posameznega žanra. Analizirana so bila štiri mladinska dela. Dve izmed njih, Poskus in Izkop, spadata v fantastično prozo, drugi dve, Primer letečega kovčka in Primer neznanega letečega predmeta, pa med otroške detektivke, vendar vsebuje druga knjiga tudi nekaj fantastičnih elementov.
Ključne besede: Mladinska proza, Danila Žorž, fantastična proza, fantastična pripoved, znanstvenofantastični roman, fantazijski roman, realistična avanturistična proza, otroška detektivka.
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 1485; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (765,05 KB)

10.
RECEPCIJA FANTASTIČNIH ELEMENTOV V FANTASTIČNI PRIPOVEDI MATILDA V 4. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVEN ŠOLE
Lea Kotnik, 2014, magistrsko delo

Opis: V fantastičnih pripovedih se običajno prepletata dva svetova, realni in fantastični svet. Z domišljijskim svetom se učenci osnovnih šol srečajo že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ob obravnavanju pravljic, obravnava fantastičnih pripovedi pa se prične v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Zaradi vpliva medijev se naj bi meja otrokove sposobnosti recepcije realnih in fantastičnih elementov v fantastičnem besedilu dvigala. V magistrskem delu smo raziskovali, ali učenci v 4. razredu osnovne šole zaznavajo tiste točke, ki razmejujejo realno od fantastičnega. Z učenci smo po metodi branja v nadaljevanjih obravnavali fantastično pripoved Matilda. Zanimalo nas je, ali obstaja razlika glede na spol ter ali učenci uporabljajo zunanje ali notranje kriterije za odločitev, kaj v besedilu je realno in kaj fantastično. Analiza intervjujev je pokazala, da spol pri zaznavanju in razumevanju teh točk ne igra pomembne vloge, učenci pa že uporabljajo zunanje kriterije za določitev realnega ali fantastičnega v besedilu. Pokazalo pa se je, da imajo učenci težave pri razmejevanju realnega dogajalnega prostora od fantastičnih dogodkov v fantastični pripovedi Matilda. Po učnem načrtu se poglobljena obravnava fantastičnih pripovedi v četrtem razredu osnovne šole šele prične, vendar pa imajo učenci ob koncu šolskega leta še vedno očitne težave pri ločevanju med realnim in fantastičnim v fantastični pripovedi.
Ključne besede: Didaktika književnosti, fantastično, fantastična mladinska književnost, fantastična proza, recepcijska zmožnost, fantastična pripoved Matilda
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 1365; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici