| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Psihometrične značilnosti slovenske različice Pittsburškega vprašalnika kakovosti spanja
Tadea Košir, 2021, magistrsko delo

Opis: Spanje predstavlja eno izmed najbolj esencialnih življenjskih funkcij. Že ena noč nezadostne količine in/ali kakovosti spanja lahko dan kasneje povzroči spremembe, ki se kažejo na nivoju kognitivnega, emocionalnega in vsakodnevnega delovanja. Kakovost spanja lahko merimo s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja (PSQI). Njegove merske značilnosti so preverjale številne pretekle raziskave, ki so prišle do neenotnih ugotovitev glede faktorske strukture. V literaturi se kaže trend uporabe enofaktorske točkovalne metode vprašalnika ne glede na njegovo faktorsko strukturo. Namen tega dela je bil preveriti psihometrično ustreznost slovenske različice PSQI, in sicer njegovo faktorsko strukturo, zanesljivost in konstruktno veljavnost z Epworthsko lestvico zaspanosti, Lestvico depresije Centra za epidemiološke študije, Vprašalnikom zdravja pacientov in Kratko lestvico petih velikih. Vprašalnik je reševalo 453 zdravih posameznikov, 227 izmed njih je vprašalnik reševalo dvakrat. Rezultati psihometričnih analiz so pokazali, da se podatkom najbolje prilega hierarhični model drugega reda s tremi faktorji. Notranja konsistentnost za skupni rezultat je znašala α = .68, medtem ko je za podlestvice nižja, in sicer α = .43–.70, kar lahko pripišemo nizkemu številu indikatorjev na lestvico. Retestna zanesljivost v obdobju dveh do treh tednov je za skupni rezultat znašala ρ = .77, za podlestvice pa ρ = .61–.76. Vprašalnik PSQI je izkazal ustrezno konstruktno veljavnost; skupni dosežek je šibko pozitivno koreliral s prekomerno zapanostjo, šibko negativno koreliral s sprejemljivostjo in vestnostjo, zmerno pozitivno koreliral z depresijo in nevroticizmom ter zmerno do močno pozitivno koreliral s somatiko.
Ključne besede: Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja, spanje, konfirmatorna faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 239; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Psihometrične lastnosti Vprašalnika kognitivnih spodrsljajev na vzorcu študentov
Sara Mezek, 2019, magistrsko delo

Opis: Kognitivni spodrsljaji so opredeljeni kot napake, drobne nepozornosti pri vsakodnevnih aktivnostih, ki ji običajno izvedemo brez težav (Broadbent idr., 1982). Najbolj uveljavljen pripomoček za merjenje kognitivnih spodrsljajev predstavlja Vprašalnik kognitivnih spodrsljajev CFQ (Broadbent idr., 1982), psihometrične značilnosti slovenske različice pa do zdaj še niso bile preverjene. Glavni namen magistrske naloge je tako preveriti psihometrične značilnosti, v okviru katerih so bile analizirane faktorska struktura, zanesljivost vprašalnika, diskriminativnost postavk in povezanost vprašalnika z drugimi konstrukti. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 215 študentov različnih študijskih smeri in fakultet. Faktorska struktura vprašalnika je bila preverjana z eksploratorno in konfirmatorno faktorsko analizo, pri čemer sta bili pri eksploratorni metodi uporabljeni metoda glavnih osi in poševnokotna rotacija Oblimin. Rezultati so pokazali, da je z vsebinskega in psihometričnega vidika najustreznejši enofaktorski model, ki so ga identificirali avtorji izvornega vprašalnika (Broadbent idr., 1982). Rezultati so pokazali tudi, da se kognitivni spodrsljaji povezujejo z nevroticizmom, anksioznostjo in ruminacijo, na drugi strani pa se ne povezujejo s selektivno pozornostjo ter sposobnostjo inhibicije. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da ima vprašalnik veliko uporabno vrednost, izsledki raziskave pa poleg raziskovalne in aplikativne vrednosti predstavljajo podlago za informirano uporabo vprašalnika ter interpretacijo rezultatov.
Ključne besede: kognitivni spodrsljaji, Vprašalnik kognitivnih spodrsljajev CFQ, psihometrične lastnosti, faktorska analiza
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 483; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Bayesovi pristopi ocenjevanja dinamičnih sistemov za potrebe napovedovanja dinamike pretovora pristanišč
Marko Intihar, 2018, doktorska disertacija

Opis: Napovedovanje še nerealiziranih dogodkov kot je na primer prediktivna analitika povpraševanja po količini blaga oz. storitev, je današnja vsakdanja praksa za večino subjektov industrije. Pristaniška dejavnost tukaj ni izjema, saj je potrebno zagotavljati kvalitetne napovedi bodočega pretovora pristanišč, ki so osnova za uspešno planiranje pristaniških dejavnosti. V doktorski disertaciji je prikazan algoritem, ki združuje izbrano paleto paradigm iz področja statistike in ekonometrije, z namenom zagotavljanja natančnih napovedi bodoče dinamike pristaniškega tovora. Ideja algoritma temelji na modeliranju časovne vrste izhoda ob upoštevanju izbranih vhodov, ki jih sestavljajo ustrezni ekonomski kazalniki. Le ti so predhodnje izbrani s selekcijsko proceduro in predimenzionirani z namenom zmanjševanja računske kompleksnosti in ohranjanja koristnih informacij osnovnih časovnih vrst. Algoritem kombinira MC simulacijo za selekcijo osnovnega nabora kazalnikov, ter izračun dinamičnih faktorskih modelov z uporabo EM algoritma in Kalmanovega filtra. Ti modeli se uporabljajo kot vhodi v ARIMAX modele časovne vrste opazovanega procesa. Celotni mehanizem pa povezuje pet-fazna procedura, ki preigrava različne strukture kandidatov ARIMAX modelov, in na koncu izbere enega kandidata za izbrani pretovor pristanišča. Končni kandidat je robusten in izpolnjuje temeljne statistično-ekonometrične teste, ter je predvsem zmožen zagotavljati zadovoljivo natančne napovedi. Dani algoritem je bil apliciran na realne podatke izbranega pristanišča. Nato smo izvedli komparativno analizo, v kateri dobljene rezultate primerjamo z napovedmi nekaterih standardnih modelov časovnih vrst. Analiza razkriva uporabnost apliciranega algoritma in nakazuje na koristno uporabo v praksi.
Ključne besede: Pretovor pristanišč, časovne vrste, prediktivna analitika, MC simulacija, Dinamična faktorska analiza, EM algoritem, Box-Jenkins modeli, makroekonomski indikatorji
Objavljeno: 11.04.2019; Ogledov: 915; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

4.
Teorija uma v zgodnjem otroštvu: validacija vprašalnika za starše
Nika Knez, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti merske značilnosti (zanesljivost, strukturno in sočasno veljavnost) slovenske oblike Vprašalnika teorije uma za starše, ki smo ga v okviru raziskave tudi prevedli in priredili za slovensko populacijo. Gre za novo metodo v merjenju teorije uma, ki presega omejitve tradicionalnih mer teorije uma in se vse bolj uveljavlja na mednarodnem področju. Teorija uma je definirana kot sposobnost pripisovanja mentalnih stanj sebi in drugim ter napovedovanja in razumevanja posameznikovega vedenja na podlagi njegovih mentalni stanj. Rezultati na vzorcu 279 predšolskih otrok kažejo podobno strukturno veljavnost in visoko zanesljivost, kot je značilna za izvorno obliko vprašalnika. Na splošno rezultati faktorske analize podpirajo delitev postavk v tri lestvice (zgodnjo, osnovno in napredno raven teorije uma). Nekaj postavk se ni nasičalo glede na predvidevanja, zato smo za nekatere izmed teh predlagali spremembe v prevodu. Podprli smo tudi enofaktorsko rešitev. Tako enofaktorska kot trifaktorska rešitev sta se pokazali kot psihometrično ustrezni, vendar na podlagi rabe v tujih raziskavah priporočamo uporabo enofaktorske rešitve za splošno populacijo, trifaktorska rešitev pa se je pokazala kot uporabna predvsem pri specifičnih populacijah otrok (motnje avtističnega spektra). Med vedenjskimi nalogami in Vprašalnikom teorije uma se je pokazala statistično pomembna pozitivna povezanost. V raziskavi so predstavljene tudi povezave z nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Dobljeni rezultati v splošnem kažejo, da lahko teorijo uma zanesljivo in veljavno merimo s pomočjo ocen staršev in da Vprašalnik teorije uma za starše služi kot dobro merilo za preučevanje teorije uma v slovenskem prostoru.
Ključne besede: teorija uma, zgodnje otroštvo, predšolsko obdobje, faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost, vprašalnik za starše
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 1920; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
POVEČANJE UČINKOVITOSTI ZAJEMA PODATKOV SISTEMA ZA VZDRŽEVANJE KONFIGURACIJE
Peter Majzelj, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali izzive, povezane z učinkovitim zajemom sprememb konfiguracijskih podatkov, zagotavljanjem pravilnosti zajema in povečanjem uporabnosti procesa za zajem podatkov v specifičnem informacijskem sistemu. Glavni namen raziskave je bil najti rešitev, na kakšen način zajeti podatke, povečati stopnjo pravilnosti zajetih podatkov s pomočjo validacije in posledično povečati stopnjo uporabnosti sistema. Analiza rezultatov raziskave temelji na metodi anketiranja. V prvi fazi raziskave smo anketirali skupino uporabnikov obstoječega sistema za vzdrževanje konfiguracije. V drugi fazi smo izdelali testno posodobitev sistema za vzdrževanje konfiguracije z novimi tehnologijami (XML, XSD – XML shema, WS – spletne storitve). V tretji fazi raziskave smo anketiranje izvedli s ciljno skupino uporabnikov, ki je preizkusila testno posodobljeni sistem za vzdrževanje konfiguracije z novimi sodobnimi spletnimi tehnologijami. Rezultati analize odgovorov anketiranih uporabnikov so pokazali, da se z vpeljavo sodobnih spletnih tehnologij poveča stopnja pravilnosti zajetih podatkov in uporabnosti tovrstnega sistema. Poveča se učinkovitost in doseže enostavnost uporabe sistema za zajem konfiguracijskih podatkov, medtem ko zadovoljstvo med anketiranimi uporabniki ni bilo prepoznano. Z empiričnim raziskovanim pristopom smo ugotovili, da so uporabniki prepoznali posodobitev informacijskega sistema za vzdrževanje konfiguracije z novimi sodobnimi tehnologijami kot prispevek k učinkovitosti zajema podatkov in prispevek k uporabnosti.
Ključne besede: XML, XSD, WS, spletne storitve, procesno informacijski sistem, vzdrževanje konfiguracije, anketa, faktorska analiza
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 614; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

6.
7.
8.
Multivariatna statistična analiza pretovora severnojadranskih pristanišč
Jerneja Mašera, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: Pristanišča severnega Jadrana so bila zaradi geoprometne lege pogosto raziskovana, vendar raziskav povezanih z vplivom gospodarstva na njihovo razvitost ni mogoče zaslediti. Povezano s tem je bil glavni namen raziskave ugotoviti vpliv eksogenih spremenljivk štirih določenih področij, ki so jih predstavljali makroekonomski kazalniki na kontejnerski pretovor koprskega, tržaškega in beneškega pristanišča. Multivariatna statistična analiza je bila narejena z uporabo dveh analiz – z analizo glavnih komponent in faktorsko analizo, pri čemer rezultati kažejo na močno povezanosti vseh eksogenih spremenljivk. Z analizo glavnih komponent smo pridobili šest glavnih komponent, z izvedbo faktorske analize pa sedem faktorjev, pri čemer so nove spremenljivke med seboj neodvisne. Te spremenljivke so bile nato uporabljene v multipli linearni regresiji kot neodvisne spremenljivke, z namenom ugotavljanja njihovega vpliva na kontejnerski pretovor pristanišč. Kazalniki regresijske analize so pokazali močan vpliv neodvisnih spremenljivk na kontejnerski pretovor pristanišč, pri čemer lahko v primeru koprskega in tržaškega pristanišča govorimo o bistveno močnejši medsebojni odvisnosti kot v primeru pristanišča Benetke. Pridobljeni rezultati so pokazatelj močne povezanosti pretovora severnojadranskih pristanišč z gospodarstvom področij, v katerih se le-ta nahajajo, in zalednih področij. Menimo, da pridobljeni rezultati predstavljajo referenčno točko nadaljnjih statističnih analiz, povezanih z napovedovanjem pretovora.
Ključne besede: analiza glavnih komponent, faktorska analiza, linearna regresija, makroekonomski kazalniki, pretovor kontejnerjev, severnojadranska pristanišča
Objavljeno: 17.11.2014; Ogledov: 1531; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (6,67 MB)

9.
Metode merjenja zanesljivosti in veljavnosti konstrukta "mnenje državljanov o spoštovanju zakonov"
Jerneja Šifrer, 2013, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je opredeliti in ovrednotiti različne metode merjenja zanesljivosti in veljavnosti konstrukta »zakaj ljudje spoštujejo zakone«. Iz čikaške študije iz leta 1984 (Tyler, 2006) smo povzeli in predelali vprašalnik, na osnovi katerega smo poskušali pokazati, da Cronbachov koeficient alfa kot indeks merjenja homogenosti lestvic daje le delno sliko zanesljivosti vprašalnika in da lahko z uporabo faktorske analize povečamo veljavnost merjenega konstrukta. Ugotovili smo namreč, da nekatere teoretične spremenljivke prvotnega modela niso niti zanesljive niti veljavne. Zato smo s faktorsko analizo z izbranimi merjenimi spremenljivkami oblikovali nov merski model, ki je zanesljivejši in veljavnejši. Na osnovi novega modela smo s pomočjo zbranih podatkov na vzorcu 479 študentov testirali hipotezi o legitimnosti kot spodbujevalcu spoštovanja zakonov in o pravičnosti postopkov policije in sodišč, ki vplivajo na zaznave o legitimnosti.
Ključne besede: zanesljivost, veljavnost, Cronbachov koeficient alfa, faktorska analiza, merski konstrukt, legitimnost, postopkovna pravičnost policije in sodišč
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 3080; Prenosov: 1268
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici