1. Določanje faktorja intenzitete napetosti na razpoki, ki obdaja praznine v materialu : magistrsko deloMarcel Prosen, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali problematiko votline, ki je posledica nekovinskega vključka ali pore in razpoke v elementu. Obravnavali smo več različnih primerov, ki so imeli različne geometrijske kombinacije velikosti in lokacije votline, okrog katere je nastala razpoka. S pomočjo numeričnih simulacij smo ugotavljali, kakšna je razlika v enako veliki razpoki, ki je nastala iz votline, od ravninske do v materialu zajete razpoke. Razliko smo ugotavljali na osnovi numeričnih simulacij modela iz končnih elementov, na osnovi izračuna faktorja intenzitete napetosti vzdolž konture razpoke.
Ugotovili smo, da pri kratkih razpokah, ki so nastale iz votline v materialu, so vrednosti faktorja intenzitete napetosti manjše, kot to velja za enako veliko ravninsko razpoko v notranjosti materiala. Rezultati so pomembni zaradi določanja relevantne vrednosti faktorja intenzitete napetosti po konturi razpoke, ki je nastala iz vključka, za določitev trajne dinamične trdnosti materiala.
Ključne besede: faktor intenzitete napetosti, razpoke, nekovinski vključki, pore, numerične simulacije, analitični preračuni
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 58
 Celotno besedilo (10,35 MB) |
2. Določitev kritične velikosti razpoke v kombinirano obremenjeni gredi : magistrsko deloIvan Dominik Horvat, 2021, magistrsko delo Opis: Pogonske gredi železniških vozil predstavljajo kritični element, ki je najbolj obremenjen med zagonom vozila. V praksi se je izkazalo, da se na pogonskih gredeh v osrednjem delu na mestu razširitve gredi za nased pesta zobnika lahko pojavijo prečne utrujenostne razpoke, ki v skrajnem primeru lahko zlome pogonsko gred. Namen magistrske naloge je raziskati napetostne pogoje, ki nastopijo med zagonom vozila in višino faktorja intenzitete napetosti, ki je lahko posledica risa med struženjem gredi ali lokalnih plitvih površinskih razpok. Napetostni pogoji so določeni z upoštevanjem sil na zobniku ter dimenzijskih razmer v kritičnem delu gredi in lastnosti materiala gredi. S pomočjo eksperimentalno opravljenih preizkušanj materiala gredi so določene natezne lastnosti ter na osnovi lomnomehanskih statičnih testov odpornostne krivulje materiala in dinamičnih testov so določeni parametri hitrosti rasti razpoke, kot tudi občutljivost materiala na iniciacijo utrujenostne rasti razpoke. Rezultati numeričnih simulacij kažejo, da faktor intenzitete napetosti pri razpoki globine 0,2 mm, ki je povprečna globina risa po struženju materiala je v rangu faktorja intenzitete za iniciacijo utrujenostne rasti razpoke. Inicirana utrujenostna razpoka, se lahko na to utrujenostno širi z vsakim zagonom, do svoje kritične velikosti. Obenem je ugotovljeno, da rast utrujenostne razpoke je dovolj počasna, da je možno med rednimi 6 mesečnimi pregledi na kritičnih mesti pravočasno zaznati prisotnost razpoke preden doseže svojo kritično velikost ter s tem gred z razpoko pravočasno odstraniti z železniškega vozila.
Ključne besede: mehanika loma, eksperimentalna mehanika loma, normalizacijska metoda, SINTAP, ASTM E1820-1, železniška pogonska gred, razpoka, utrujanje, faktor intenzitete napetosti, numerična simulacija po metodi končnih elementov, napetostna analiza
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 1227; Prenosov: 178
Celotno besedilo (4,32 MB) |
3. |
