| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
51.
Upravljanje operativnih tveganj človeškega faktorja v bančništvu
Jure Čadež, 2016, magistrsko delo

Opis: Operativna tveganja obstajajo že od samih začetkov človeštva. Ne sicer v takšni obliki, kot jih poznamo danes, a že v pradavnini se je človek zavedal nevarnosti in v boju za preživetje nagonsko reagiral tako, da bi zmanjšal nevarnost. S tem, ko so se širile človeške dejavnosti, pa se je širilo tudi upravljanje z operativnimi tveganji. Vse to nas je pripeljalo do današnjega obdobja, ko je potreba po institucionaliziranem upravljanju operativnih tveganj v družbi, praktično neizbežna. O upravljanju operativnih tveganj obstajajo številne smernice in bodisi zavezujoči, bodisi nezavezujoči dokumenti, ki narekujejo ravnanje v zvezi z operativnimi tveganji. Za bančni sektor velja, da je ledino zaoral dokument Basel II, ki je upravljanje operativnih tveganj postavil ob bok drugim tveganjem, prisotnim v bankah in drugih finančnih institucijah. Operativna tveganja v grobem delimo v štiri vrste: Tveganja informacijsko komunikacijske tehnologije, tveganja procesov, tveganja zunanjih dejavnikov ter tveganja človeških virov. Medtem, ko se tveganja informacijsko komunikacijske tehnologije in tveganja procesov, da uspešno obvladovati z vpeljavo kontrol in ukrepov, lahko za tveganja zunanjih dejavnikov rečemo, da lahko ukrenemo le ukrepe, ki bodo škodo omilili, nemogoče pa je omenjena tveganja izničiti. Poseben izziv za upravljanje pa predstavljajo tveganja človeških virov. Na človeško vedenje lahko namreč vpliva toliko spremenljivk, da ga je praktično nemogoče predvideti. V raziskavi, ki smo jo opravili, smo ugotovili, da se vodje v dovolj veliki meri zavedajo pomembnosti in vsebine operativnih tveganj, katerih vir so zaposleni ter, da se kot najpogostejše tveganje s tega področja pojavlja pomanjkanje kadra.
Ključne besede: tveganje, operativno tveganje, bančništvo, ocena tveganja, človeški faktor, Basel II, magistrska dela
Objavljeno: 29.02.2016; Ogledov: 1393; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (489,00 KB)

52.
Fibonaccijeva dimenzija resonančnih grafov katakondenziranih benzenoidnih grafov
Janja Rebernik, 2016, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela je Fibonaccijeva dimenzija resonančnih grafov katakondenziranih benzenoidnih grafov. V delu predstavimo katakondenzirane benzenoidne grafe in problem določitve Fibonaccijeve dimenzije grafa, pri tem namenimo posebno pozornost določitvi Fibonaccijeve dimenzije resonančnih grafov katakondenziranih benzenoidnih grafov, za katere je opisan in implementiran tudi algoritem, ki izračuna Fibonaccijevo dimenzijo. V sklopu magistrskega dela je predstavljen in implementiran tudi algoritem, ki določi kanonično vložitev resonančnega grafa katakondenziranega benzenoidnega grafa v hiperkocko. Delo je razdeljeno na pet delov. V prvem delu so opisani osnovni pojmi in definicije. V drugem delu so predstavljeni katakondenzirani benzenoidni grafi in algoritem, ki določi kanonično vložitev resonančnega grafa katakondenziranega benzenoidnega grafa v hiperkocko. V tretjem delu je predstavljen problem določitve Fibonaccijeve dimenzije grafa. V četrtem delu pa ta problem omejimo na katakondenzirane benzenoidne grafe ter predstavimo algoritem za izračun Fibonaccijeve dimenzije resonančnih grafov katakondenziranih benzenoidnih grafov, ki ima linearno časovno zahtevnost. V petem delu opišemo implementacijo omenjenih algoritmov v programskem jeziku C++ in na primeru pokažemo delovanje programa.
Ključne besede: benzenoidni graf, katakondenzirani benzenoidni graf, Fibonaccijeva dimenzija, 1-faktor, resonančni graf
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 417; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

53.
Preveritev in posodobitev izgorevanja goriva z uporabo ISOlib knjižnice v CORD-2 programu
Dušan Ćalić, 2016, doktorska disertacija

Opis: Na Inštitutu Jožef Stefan se računalniški paket CORD-2 uporablja za preračune sredice lahkovodnih reaktorjev. CORD-2 se uporablja že od leta 1990 in je bil že večkrat verificiran za izdelavo projektnih izračunov Nuklearne elektrarne Krško. V ta namen smo znotraj doktorskega dela razvili postopke, s katerimi smo zamenjali obstoječi WIMSD-5B transportni modul za celični izračun z Monte Carlo programom Serpent 2. Razvili smo postopek efektivne homogenizacijske metode (EDH) za izračun presekov na modelu osnovne celice, ki se trenutno uporablja v CORD-2 programskem paketu. Z uporabo novega računskega orodja Serpent-GNOMER smo preverili izvedbo projektnih izračunov za Nuklearno elektrarno Krško. Izračune smo primerjali z eksperimentalnimi in vzporednimi CORD-2 preračuni, kjer smo opravili primerjavo ključnih parametrov. Rezultati analize so pokazali, da metoda Monte Carlo še ni primerna za rutinsko uporabo, lahko pa služi kot referenčna rešitev za preveritev determinističnih izračunov. CORD-2 obravnava zgorevanje goriva z uporabo predhodno generirane knjižnice izotopske sestave, tako imenovano knjižnico ISOlib. Le ta je generirana v odvisnosti od povprečnih obratovalnih pogojev med zgorevanjem. V trenutni verziji programa CORD-2 ne moremo upoštevati efekta hlajenja med remontom. Zato smo izpeljali faktorje hlajenja s katerimi izboljšamo izotopsko sestavo goriva. Izpeljali smo splošno obliko faktorjev, ki so odvisni od časa hlajenja, obogatitve goriva in končne zgorelosti goriva. Z uporabo empiričnih popravkov na enostavnem konzervativnem modelu dosežemo, da se razlika zaradi efekta hlajenja zmanjša.
Ključne besede: Monte Carlo, homogenizacija, deterministični, pomnoževalni faktor, porazdelitev moči, izotopska sestava, reaktorski izračuni, računalniški programi, hlajenje goriva, zgorevanje goriva, tlačnovodni lahkovodni reaktor
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 884; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (29,72 MB)

54.
Zagotavljanje zanesljivosti delovanja energetskega omrežja s poudarkom na aktivnih kompenzacijah
Darko Mandelc, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje stanje elektroenergetskega omrežja v podjetju, ki se ukvarja z jeklarsko industrijo. Problematika, elektroenergetskega omrežja so motnje, ki jih naprave vnašajo v sistem in zaradi tega močno motijo delovanje občutljivih in kompleksnih krmilnih sistemov, kar privede do mnogih nepotrebnih izpadov. Nadalje naprave z njihovim delovanjem slabšajo prenosne zmogljivosti prenosnih vodov, porabljajo veliko jalove energije, faktor delavnosti pa je zaradi tega slabši. Motnje ne samo močno vplivajo na zanesljivost delovanja elektroenergetskega sistema podjetja, marveč motijo celotno regijo, vplivajo na finančne kazalnike podjetja, ter ne nazadnje, če amplituda motenj ni sanirana ter v mejah tolerance, nas lahko distributer električne energije zaradi nedoseganja standardov finančno kaznuje. Magistrsko delo po logičnem zaporedju prikazuje, kako in s čim motnje kar se da v največji meri odpraviti. Za to je potrebna seveda v prvi vrsti intenzivna in natančna analiza razmer v elektroenergetskem sistemu podjetja, na podlagi dobljenih rezultatov pa poiskati rešitve, ki so tako tehnično kot tudi finančno sprejemljive za lastnika na eni strani ter distributerja na drugi strani. Raziskovalno delo torej poda tehnične rešitve, ki so na eni strani že dobro raziskane in uveljavljene, ter na drugi strani predstav novitete na področju energetskih omrežij tudi s stališča aktivnih kompenzacij.
Ključne besede: elektroenergetsko omrežje, kompenzacija jalove energije, harmonik, fliker, faktor delavnosti
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 538; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (4,85 MB)

55.
Rentgenska ocena arterijskih kacifikacij pri bolnikih, zdravljenih s kronično hemodializo
Silva Breznik, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod Žilne kalcifikacije so pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo (KLB) eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za povečano srčno-žilno umrljivost in obolevnost. Predstavljajo odziv na motnjo metabolizma serumskega kalcija in fosfata. Celoten sklop motenj zajema uveljavljena kratica KLB - MKB (kronična ledvična bolezen – mineralna in kostna bolezen), ki kot posledica motnje metabolizma mineralov in kosti vodi v kostno diferenciacijo gladkomišičnih celic ter nastanek žilnih kalcifikacij v tuniki mediji (srednji mišični plasti arterij). Prisotnost žilnih kalcifikacij lahko ugotavljamo z različnimi metodami. Bolniki in metode V raziskavo smo vključili 102 bolnika, zdravljena s kronično hemodializo, od teh je bilo 60 (58,8 %) moških, srednja starost bolnikov je bila 61,8 let (razpon 24-85 let). Povprečen čas hemodializnega zdravljenja je bil 52,3 meseca (razpon 1-208 mesecev). Ocena razsežnosti koronarnih kalcifikacij s pomočjo Agatstonove skale (CACS) je bila opravljena pri 28 bolnikih. Pri 102 bolnikih so bili opravljeni lateralni radiogram trebušne aorte za oceno kalcifikacij trebušne aorte (AACS), radiogram medenice in dlani za oceno kalcifikacij medeničnih arterij (SVCS medenica) in arterij rok (SVCS dlan) ter ultrazvok karotidnih arterij za oceno debeline intime-medije (IMT). Pri 93 bolnikih smo izmerili hitrost karotidno-femoralnega oziroma aortnega pulznega vala (PWV) ter pri 88 bolnikih gleženjski indeks (ABI). Določili smo tudi serumsko vrednost fibroblastnega rastnega faktorja-23 (FGF-23). Rezultati Ugotovili smo visoko prevalenco kalcifikacij. Koronarne kalcifikacije (CACS) smo našli pri 92 % (26 od 28) bolnikov. Z radiografsko oceno smo našli kalcifikacije pri 91,2 % bolnikov, od tega na lateralnem radiogramu pri 82,4 % (84 od 102), pri 76,5 % bolnikov na radiogramu medenice ter pri 55,9 % bolnikov na radiogramu rok. Zlati standard CACS je bil v pozitivni korelaciji z AACS (p<0,000, rho=0,665), SVCS medenice (p<0,000,rho=0,654), SVCS roke (p<0,007, rho=0,497) in s PWV (p<0,002, rho=0,594). Ugotovili smo tudi statistično značilno korelacijo med AACS in PWV (p<0,000, rho=0,442), SVCS medenice in PWV (p<0,000, rho=0,466) ter SVCS roke in PWV (p<0,000, rho=0,427). IMT je bila v pozitivni korelaciji z AACS (p<0,000, rho=0,590), s SVCS medenice (p<0,000, rho=0,401), s SVCS roke (p<0,005, rho=0,279) ter tudi s PWV (p<0,000, rho=0,533). Ugotovili smo negativno korelacijo med ABI in z AACS (p<0,002, rho=-0,321), s SVCS medenice (p<0,025, rho=-0,240), s SVCS roke (p<0,012, rho=-0,267) ter s PWV (p<0,006, rho=-0,300). FGF-23 ni bil statistično pomembno povezan z nobenim od preiskovanih parametrov kalcifikacij. Zaključek Naši rezultati so pokazali zelo dobro povezavo med enostavnimi metodami ugotavljanja srčno-žilnih kalcifikacij ter bolj kompleksnimi metodami, kot je CACS. Tako lahko zlati standard CACS nadomestimo s cenejšimi in enostavnejšimi metodami z manj rentgenskega sevanja kot sta AACS in SVCS. PWV, ABI in IMT so se pokazali kot prav tako dobri primerljivi označevalci ocene kalcifikacij v primerjavi s klasičnimi rentgenskimi metodami. FGF-23 ni bil povezan z drugimi preiskovanimi parametri.
Ključne besede: debelina intime medije, fibroblastni rastni faktor, gleženjski indeks, hitrost aortnega pulznega vala, kronična ledvična bolezen, kalcifikacije koronarnih arterij, lateralni radiogram, rentgenska ocena žilnih kalcifikacij
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 608; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1014,28 KB)

56.
INTEGRACIJA VARNOSTNE TEHNIKE V INDUSTRIJSKI AVTOMATIZACIJI
Marko Krivec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema predstavitev varnostne tehnike v industrijski avtomatizaciji. Razložili smo, kako pravilno upoštevati varno načrtovanje stroja, katerega želimo prenesti na trg in z njim varno upravljati, in kaj vse moramo upoštevati pri sami izgradnji. Za lažjo razlago smo izbrali primer projekta robotske celice v podjetju Gorenje d.d..
Ključne besede: tehnična zakonodaja, načrtovanje strojev, ocena tveganja, faktor učinkovitosti
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 416; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (29,05 MB)

57.
VPLIV OBRAČUNSKEGA MODELA SKLADIŠČENJA NA RENTABILNOST IN KONKURENČNOST LOGISTIČNEGA PODJETJA
Roman Šmid, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava različne modele obračuna hrambe blaga v logističnem cerntru. Izbran oz. dogovorjen obračunski model med skladiščnikom in položnikom predstavlja temelj pri oblikovanju cene hrambe. V praksi se večkrat zgodi, da skladiščnik ali položnik izrazi željo po spremembi obračunskega modela. Sprememba obračunskega modela pa zahteva, zraven sorazmerne časovne razdelitve cene, tudi ustrezno korekcijo cene hrambe na enoto ob predpostavki ohranitve enakega nivoja prihodkov na strani skladiščnika oz. stroškov na strani položnika. To korekcijo bomo v diplomski nalogi določili s pomočjo korekcijskega faktorja.
Ključne besede: skladiščenje, hramba, obračunski model, korekcijski faktor
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 396; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

58.
MIKROFILTRACIJA FERMENTACIJSKE BROZGE
Oliver Tutić, 2016, diplomsko delo

Opis: Naša naloga je bila preveriti vpliv uporabe filtrirnih modulov z velikostjo por membran 0,5 μm in 0,8 μm na proces mikrofiltracije fermentacijske brozge. Preverjali smo vpliv na izkoristek in čas trajanja procesa. Eksperimente smo izvajali na pilotni obtočni mikrofiltraciji, ki je delovala s konstantnim transmembranskim tlakom ali pa s konstantnim pretokom permeata. Spremljali smo fluks permeata, transmembranski tlak in zadrževalni faktor. Z rezultati, ki smo jih pridobili z izvajanjem eksperimentov, smo določili, da bi z uporabo filtrirnega modula z velikostjo por membran 0,8 μm skrajšali proces mikrofiltracije fermentacijske brozge iz sedanjih 36 do 40 ur, na 23 do 26 ur. Z uporabo modula z velikostjo por membran 0,8 μm bi izboljšali tudi izkoristek procesa, saj je bil zadrževalni faktor na pilotni obtočni mikrofiltraciji nižji, kot na industrijski obtočni mikrofiltraciji, ki uporablja filtrirne module z velikostjo membran 0,1 μm. Nižji zadrževalni faktor pomeni višji izkoristek procesa.
Ključne besede: mikrofiltracija, permeat, fluks permeata, zadrževalni faktor, transmembranski tlak
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 383; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

59.
DOLOČITEV BREZDIMENZIJSKEGA FAKTORJA ZA DIMENZIONIRANJE ARMIRANE VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE PO TSC
Mitja Picej, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja določitev brezdimenzijskih faktorjev armiranja voziščnih konstrukcij z geomrežo s pomočjo dveh ločenih metod za dimenzioniranje asfaltiranih in neasfaltiranih voziščnih konstrukcij, ojačanih z geomrežo. Predstavljena je metoda dimenzioniranja voziščnih konstrukcij po TSC in način, kako bi lahko pripadajoč brezdimenzijski faktor armiranja vključili v postopek dimenzioniranja po TSC. Opisani so postopki za pridobitev ključnih parametrov, ki so potrebni pri dimenzioniranju voziščnih konstrukcij.
Ključne besede: gradbeništvo, voziščna konstrukcija, dimenzioniranje, brezdimenzijski faktor, armiranje, geomreža, nevezana nosilna plast, metode, TSC
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 766; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

60.
Učinkovitost različnih video-standardov glede na faktor stiskanja
Jani Pavlič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je osredotočeno na učinkovitost različnih video-standardov za stiskanje z izgubo podatkov. Predstavljene so različne tehnike stiskanja in razvoj standardov. V teoretičnem delu sta definirana tudi faktor stiskanja in objektivna vizualna kvaliteta. Empirična raziskava vsebuje eksperiment stiskanja različnih video sekvenc s standardi MPEG-2, MPEG-4 Visual, H.264 in H.265. V namen primerjave učinkovitosti so izračunani faktorji stiskanja pri določeni objektivni vizualni kvaliteti. Sledi razlaga rezultatov ugotovitev.
Ključne besede: Stiskanje videa, video-standardi, faktor stiskanja, objektivna vizualna kvaliteta.
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 430; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (8,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici