| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
21.
Uporaba grafičnih procesnih enot za pospešitev časovno zahtevnih algoritmov : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa
David Bezgovšek, 2008, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo izdelavo programske rešitve, pri kateri uporabimo za pospešitev časovno zahtevnih algoritmov zmogljivosti grafične kartice. Osnovo za takšne programske rešitve nudi skokovit napredek zmogljivosti modernih grafičnih kartic, ki so v določenih primerih zmogljivejše računske enote kot osrednji procesor. V uvodu predstavimo zgodovino in razvoj grafičnih kartic in njihovih arhitektur ter podrobneje opišemo arhitekturo grafične kartice, ki smo jo uporabili v tem diplomskem delu.
Ključne besede: grafične procesne enote, ogrodje CUDA, matlab, faktor pospešitve
Objavljeno: 06.01.2009; Ogledov: 1902; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

22.
RAČUNALNIŠKA ANALIZA TOPLOTNIH IN TOKOVNIH RAZMER V KLIMATIZIRANEM PROSTORU
Dejan Koren, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo računalniškega programa na osnovi računalniške dinamike tekočin izvedli nestacionarno numerično analizo toplotnih in tokovnih razmer v srednje veliki pisarni, kot primer prostora hlajenega s klasično termostatsko krmiljeno »split-system« klimatsko napravo. Prav tako smo na podlagi rezultatov toplotnega in tokovnega polja določili faktor ugodja, ki je bil pričakovano rahlo neugoden zaradi neenakomerne porazdelitve temperaturnega polja v prostoru in prevelikega nihanja temperature s časom, ki ga povzroča termostatsko krmiljena klimatska naprava.
Ključne besede: dinamika tekočin, klimatizacija, faktor ugodja
Objavljeno: 23.09.2009; Ogledov: 1802; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

23.
METODA ZA PREŠTEVANJE POTI MED VRHOVI IN DOLINAMI BENZENOIDNEGA GRAFA
Ines Goger, 2009, diplomsko delo

Opis: Glavno področje diplomskega dela je metoda za preštevanje poti med vrhovi in dolinami benzenoidnega grafa. Predstavljena je uporaba teorije grafov v kemiji in povezava med kemijo in matematiko. V uvodnih poglavjih diplomskega dela so zato predstavljeni osnovni pojmi teorije grafov in kemijski pojmi, ki so potrebni za razumevanje nadaljne snovi. V nadaljevanju so podane osnovne lastnosti in definicije benzenoidnih grafov. Priložena je programska koda metoda za preštevanje poti med vrhovi in dolinami v benzenoidnem grafu. Na koncu so za lažje razumevanje podani različni primeri z rešitvami.
Ključne besede: graf, vrh, dolina, benzenoidni sistem, benzenoidni graf, Kekulejeve strukture, 1-faktor
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2183; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (7,85 MB)

24.
Vpliv funkcionalizacij in struktur metakrilatnih monolitov na pretočnosti in kapacitete za različno velike molekule
Vida Frankovič, 2009, doktorska disertacija

Opis: V zadnjih desetletjih je bilo veliko narejeno na področju priprave in izboljšave kromatografskih nosilcev za doseganje čim boljše ločbe biomolekul. Convection Interaction Media (CIM) ionsko-izmenjevalni metakrilatni monolitni kromatografski nosilci vedno bolj pridobivajo na pomenu pri hitrih ločbah in čiščenju velikih biomolekul, kot so večji proteini, DNA, virusi, bakteriofagi, itd. Zaradi njihove posebne odprto-porozne strukture, ki omogoča hitro izmenjavo molekul med mobilno in stacionarno fazo na osnovi konvektivnega prenosa, izkazujejo pretočno neodvisno ločbo in dinamično vezno kapaciteto. Velikost por monolitnih nosilcev igra zelo pomembno vlogo pri ločevanju različno velikih molekul. Pore morajo biti dovolj velike, da omogočajo neovirano vezavo in ločbo biomolekul določene velikosti. Velike molekule se lahko v premajhnih porah ujamejo in zamašijo pretočne kanale, kar se lahko odrazi v manjših izkoristkih pri ločevanju in čiščenju. Poleg tega lahko zaradi zamašitve tlak na nosilcu močno naraste in pride do fizičnih poškodb le tega. Pri izbiri nosilca z določeno velikostjo por je potrebno biti pazljiv, saj se lahko vezna kapaciteta zmanjša na račun večjih por, zaradi zmanjšanja specifične površine. Predmet mojega doktorskega dela je bil najti ustrezen način funkcionalizacije površine por monolita, ki bo zagotavljala zvišanje kapacitete biomolekul ob čim nižjem padcu tlaka. Najpogostje se v ta namen uporablja uvajanje polimernih verig (lovk) s tehniko pripajanja (graftiranje). Rezultati doktorske disertacije so pokazali najmanj dva do tri kratno povišanje dinamične vezne kapacitete za številne različno velike molekule, vključno s plazmidno DNA na graftiranih monolitnih nosilcih. Čeprav graftiranje na površino metakrilatnih monolitov povzroča nižjo prepustnost, je njihova kapaciteta mnogo višja od ne-graftiranih monolitov, ki imajo isto prepustnost pri enakih pogojih. Zaradi dokazanih pretočno neodvisnih lastnosti, lahko graftirani metakrilatni monoliti postanejo primerna izbira za čiščenje različno velikih molekul. Izboljšanje procesov čiščenja biomolekul je mogoče na področju produktivnosti, selektivnosti in enostavnejše uporabe. Idealno so vse tri karakteristike zajete v enem samem kromatografskem nosilcu, kar omogoča čiščenje v enem samem kromatografskem koraku. Z graftiranjem hidrofobnih linearnih verig in naknadno pretvorbo preostalih epoksi v anionske skupine nam je uspelo pripraviti monolit z mešanimi adsorpcijskimi lastnostmi, ki se je izkazal kot učinkovit v procesu čiščenja pDNA.
Ključne besede: graftiranje (pripajanje), funkcionalizacija, CIM monoliti, anionsko-izmenjevalni kromatografski nosilci, DEAE, padec tlaka, prepustnost, dinamična vezna kapaciteta, proteini, pDNA, število veznih mest (z-faktor), kombinirani monoliti
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 3609; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

25.
POMEN IN VLOGA AVTOMATIZACIJE PROCESOV V POGOJIH GLOBALIZACIJE
Tadej Bratuša, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega različna področja uporabe avtomatizacije procesov v svetu. Predstavljena so področja, ki jih človek kot porabnik potrebuje za moderno civilizirano življenje ob trenutni naraščajoči populaciji poseljevanja planeta Zemlje. Opisani so človeški faktorji, socialni in družbeni vplivi na avtomatizacijo, pridobivanje energij z uporabo alternativnih in obnovljivih virov ter predstavljeni trendi na področju avtomatizacije in prihodnosti človeštva.
Ključne besede: Avtomatizacija v svetu, človeški faktor, socialni vplivi, pametne hiše, alternativni viri, trendi v avtomatizaciji.
Objavljeno: 15.06.2010; Ogledov: 1764; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

26.
TONSKI OJAČEVALNIK Z ELEKTRONKAMI
Bojan Klavžar, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo opisuje razvoj elektronk ter načrtovanje tonskih ojačevalnikov na elektronke. Prikazani sta enojna in protifazna ojačevalna stopnja. Diplomska naloga zajema konstruiranje močnostne ojačevalne stopnje na elektronke. Kot rezultati so prikazane meritve amplitudne in fazne frekvenčne karakteristike ter faktor nelinearnega popačenja.
Ključne besede: elektronka, trioda, pentoda, obračalnik faze, ojačevalna stopnja, močnostna ojačevalna stopnja, amplitudna in fazna frekvenčna karakteristika, faktor popačenj.
Objavljeno: 16.09.2010; Ogledov: 2218; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

27.
MEDSEBOJNI VPLIV VARČNIH SIJALK
Primož Sukič, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Delo obravnava vpliv povečanja števila varčnih sijalk na faktor moči ter celostni harmonski popačenji napetosti in toka. Analiza je izvedena na osnovi laboratorijskih meritev. Uporabljen je napetostni vir z majhnim harmonskim popačenjem. Zajemanje podatkov je izvedeno z ustreznimi napetostnimi in tokovnimi senzorji in krmilnim sistemom dSpace. Obdelava podatkov je izvedena v programskem paketu Matlab. Meritve in analize so izvedene za pet različnih varčnih sijalk, ki so dostopne na slovenskem trgu.
Ključne besede: varčne sijalke, harmonsko popačenje, THD, faktor moči, PF, medsebojni vpliv, ortogonalne razstavitve
Objavljeno: 20.12.2010; Ogledov: 1333; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

28.
CLAROVE STRUKTURE IN 6-ROTACIJSKO DREVO BENZENOIDNEGA GRAFA
Jasna Zamuda, 2011, diplomsko delo

Opis: Glavno področje diplomskega dela je določitev grafov z enakim številom Clarovih struktur in Clarovih pokritij brez alternirajočih šestkotnikov benzenoidnih sistemov. Tema diplomskega dela se navezuje na področje teorije grafov. Zato so v prvem poglavju predstavljeni določeni osnovni pojmi teorije grafov. V nadaljevanju so obravnavani benzenoidni sistemi in grafi, Kekuléjeve strukture in 1-faktorji. Osrednje poglavje je tretje poglavje, v katerem so podane definicije in izreki o Clarovih strukturah, o 6-rotacijskem drevesu benzenoidnega grafa, o Clarovih pokritjih ter o resonantnih vzorcih. Kot osrednji rezultat je podan zadostni pogoj za enakost števila Clarovih struktur in Clarovih pokritij brez alternirajočih šestkotnikov benzenoidnega grafa.
Ključne besede: 1-faktor, Clarova struktura, 6-rotacijsko drevo benzenoidnega grafa, Clarovo pokritje, Clarov polinom.
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 1739; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (643,99 KB)

29.
KARAKTERIZACIJA REDUCIBILNIH ŠESTKOTNIKOV ELEMENTARNIH BENZENOIDNIH GRAFOV
Milan Černel, 2011, diplomsko delo

Opis: Benzenoidni graf je končen povezan v ravnino vložen graf brez presečnih vozlišč, v katerem je vsako lice omejeno s pravilnim šestkotnikom z dolžino stranice ena. Benzenoidni graf G je elementaren, če vsaka povezava pripada nekemu 1-faktorju grafa G. Šestkotnik h elementarnega benzenoidnega grafa je reducibilen, če tudi po odstranitvi mejnih povezav in vozlišč tega šestkotnika, graf ostane elementaren benzenoidni graf. Karakteriziramo reducibilne šestkotnike elementarnega benzenoidnega grafa. Karakterizacija je osnova za algoritem, s katerim se ugotovi zaporedje reducibilnih šestkotnikov, ki dekompozirajo graf iz te družine, v času O(n2). Poleg tega je predstavljen algoritem, ki dekompozira elementarni benzenoidni graf z največ eno perikondenzirano komponento v linearnem času.
Ključne besede: graf, vrh, dolina, lice, benzenoidni graf, 1-faktor, reducibilni šestkotnik, dekompozicija reducibilnih lic
Objavljeno: 30.05.2011; Ogledov: 1826; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (582,11 KB)

30.
VPLIV FAKTORJA OBLIKE NA ENERGIJSKO UČINKOVITOST LESENEGA OKVIRNEGA OBJEKTA
Nina Taja Kegl, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Eden izmed načinov, ki prispevajo k manjši obremenitvi okolja, je energijsko varčna gradnja. Zaradi nenehnega naraščanja pomembnosti okoljske problematike, je evropska politika zasnovala vrsto zakonodajnih aktov in strategij, ki bodo pripomogli k zmanjšanju rabe energije. Tak način gradnje ni nov, saj je na voljo več načinov in postopkov, s katerimi je možno doseči tak rezultat. V diplomskem delu so predstavljeni vidiki načrtovanja energijsko varčne gradnje. Posebno pozornost smo posvetili enemu izmed pomembnih parametrov energijsko varčne gradnje, to je faktorju oblike. Na osnovi različnih modifikacij smo ugotavljali njegov vpliv na energijsko učinkovitost objekta.
Ključne besede: faktor oblike, energijsko učinkovita gradnja, leseni okvirni objekt
Objavljeno: 23.09.2011; Ogledov: 2381; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici