| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Aktivna evtanazija in pogoji za njeno upravičenost
Žiga Kodrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Evtanazija se je prvič pojavila v antični Grčiji, kjer je pomenila dobro smrt. Tekom zgodovine se je pomen tega termina nenehno spreminjal, vse do danes, ko se ga je oprijel tako negativen prizvok, da se mnogi sprašujejo celo o njegovi dopustnosti. Aktivna evtanazija pomeni končanje človeškega življenja z namenom, da se ga odreši muk in trpljenja. Mnogi jo zamenjujejo s terminom samomor z zdravniško pomočjo, pri čemer gre za sorodno dejanje, ki se od aktivne evtanazije razlikuje zgolj v osebi, ki opravi usodno dejanje – pri evtanaziji je to zdravnik. Na svetu obstaja zgolj šest držav, ki so se do aktivne evtanazije opredelile pozitivno in jo legalizirale. To so: Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Kolumbija, Kanada in Japonska. Ugotovili pa smo, da je bilo največ primerov evtanaziranj na Nizozemskem. Vsaka izmed njih predpisuje pogoje, ki so taksativno našteti, da se aktivna evtanazija lahko izvede brez, da bi zdravnikovo dejanje postalo protipravno. Pogoj, da mora biti oseba neozdravljivo bolna, da lahko zaprosi za evtanazijo, ni univerzalen kot smo predvidevali, še več, naša predvidevanja, da so pogoji v evropskih državah strožji kot drugje po svetu, so se izkazala za napačna. Samomor z zdravniško pomočjo se je najbolj razmahnil v ZDA, kjer je trenutno legaliziran v desetih zveznih državah. Prav tako sta dve zvezni državi Avstralije v svojo zakonodajo sprejeli zakona, ki dopuščata izvajanje zdravniške pomoči pri samomoru. V Evropi pa je dovoljen v Nemčiji in Švici, prav slednji pa se očita izvajanje »samomorilskega turizma«, kar pomeni, da so lahko tam evtanazirani tudi tujci. Slovenija ima do aktivne evtanazije in samomora z zdravniško pomočjo izrazito negativen odnos, saj že v Ustavi RS zakonodajalec predpiše, da se v človekovo življenje ne sme posegati.
Ključne besede: diplomske naloge, evtanazija, zakonodaja, pogoji, legalizacija, samomor z zdravniško pomočjo
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 397; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (899,28 KB)

2.
Evtanazija in pomoč pri samomoru - primerjalnopravni vidik
Nataša Škoberne, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu je predstavljena problematika evtanazije in pomoči pri samomoru. Vse več ljudi se zavzema, da bi tako evtanazijo kot tudi zdravniško pomoč pri samomoru uzakonili kot eno izmed človekovih pravic. V sodobni družbi se vse bolj poudarja posameznikova avtonomija, svoboda in neodvisnost od drugih. Izraz evtanazija izhaja iz grščine in pomeni lepo oziroma dobro smrt. Slovenija se uvršča med države, kjer sta tako evtanazija kot tudi pomoč pri samomoru skladno z veljavno zakonodajo prepovedani. Izvršitev teh dveh dejanj bi pomenila izvršitev kaznivih dejanj. Slovenska ureditev poudarja načelo svetosti življenja. Tako v Sloveniji kot tudi v drugi državah, kjer je evtanazija še vedno obravnavana kot kaznivo dejanje, skušajo posamezniki, ki so zboleli za smrtonosno boleznijo ali so se huje poškodovali in je njihova kakovost življenja postala slaba, poiskati pravico do evtanazije na najvišjih sodnih instancah. Medtem ko Slovenija spada med države, kjer evtanazija in pomoč pri samomoru nista uzakonjeni, spada Kanada med države, kjer sta prostovoljna evtanazija in pomoč pri samomoru dovoljeni in sicer od leta 2016.
Ključne besede: smrt, evtanazija, pomoč pri samomoru, dostojna smrt, primerjalnopravni vidik
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 467; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (949,96 KB)

3.
Pravni vidiki paliativne oskrbe
Tamara Bubnjar, 2019, magistrsko delo

Opis: Paliativna oskrba je v veliki meri še dokaj neznan pojem, ki pa ima sam po sebi velik pomen, sploh pri človeku, ki boleha za neozdravljivo boleznijo, in kateremu konec življenja se neizprosno približuje. Ljudem okoli nas sta zelo znana pojma evtanazija in pomoč pri samomoru. Vemo, da je evtanazija v naši državi zakonsko prepovedana, čeprav je v zadnjih letih veliko govora o tem, da je mogoče vendarle skrajni čas, da se le – ta uzakoni in s tem omogoča končati življenje ljudem, ki trpijo za izredno težko in neozdravljivo boleznijo ter dobesedno umirajo v težkih mukah. Hkrati je treba vzeti v obzir tudi svojce in družino, ki z bolnikom trpijo in v nemoči opazujejo njegovo trpljenje. Paliativna oskrba, kot nasprotje evtanazije, bolniku z neozdravljivo boleznijo ohranja čim boljšo kakovost življenja in zagotavlja pomoč njegovim bližnjim med boleznijo, umiranjem in žalovanjem
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstvena nega, pacientove pravice, zakonodaja, evtanazija, lajšanje bolečin, pojasnilna dolžnost, pravica do dostojanstva.
Objavljeno: 10.07.2019; Ogledov: 709; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
Evtanazija - včeraj, danes, jutri
Silvija Proje, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: O evtanaziji, ki so jo skozi zgodovino najpogosteje definirali kot dobro, lahko, nebolečo smrt oziroma jo v sodobnem času definirajo kot odvzem življenja s soglasjem osebe, se razpravlja že vrsto let. Razprave dosežejo svoj vrhunec ob posameznih ekscesnih dogodkih in nato poniknejo, vendar nikoli ne zamrejo. Hiter razvoj medicine tako na farmakološkem, kot tudi tehničnem področju, je pripeljal do mejnih situacij, ko se je boj za človekovo življenje, oziroma boj proti smrti, sprevrgel v manipuliranje z življenjem. Pojavil se je dvom o delovanju medicine na podlagi začrtanih etičnih načel, kot so načelo avtonomije, neškodljivosti in dobrodelnosti oziroma koristnosti in načelo pravičnosti. Strokovnjaki z različnih področij medicine, prava, bioetike, filozofije so bili zato na podlagi obstoječega stanja, argumentov in mnenja prebivalstva prisiljeni začeti s spreminjanjem starih, zasidranih smernic, protokolov, kodeksov in tudi zakonov. V magistrski nalogi smo podrobneje po obdobjih predstavili razvoj, poglede ter stališča, ki so privedla do današnje interpretacije evtanazije. Poglobili smo se v stališča etike ter etična načela in tudi v argumente za in proti evtanaziji. Prav tako smo povzeli pravne spremembe tekom časa in najnovejše zakone na tem področju.
Ključne besede: evtanazija, pomoč pri samomoru, etika, argumenti za in proti, zakonodaja.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 769; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Vpliv odločbe v zadevi "Lambert in ostali proti Franciji" na slovensko zakonodajo
Matej Galić, 2017, diplomsko delo

Opis: Človekovo življenje lahko ponazorimo s časovno premico limitirano z začetkom in koncem. Začetek predstavlja rojstvo, konec pa smrt. Smrt je namreč tako kot rojstvo biološki proces, ki doleti vsakega človeka, enega prej, drugega pozneje. Napredovanje medicine, zlasti intenzivne je omogočilo premik ločnice med življenjem in smrtjo v smeri življenja in preložilo smrt za določen čas. V življenju pa pride do situacije, ko je prelaganje smrti nesmiselno oz. v breme posameznika in je dobro ločnico premakniti v smeri smrti. To prihaja v poštev pri bolnikih, pri katerih je bolezen prešla že v takšen stadij, ko jim intenzivno zdravljenje več ne koristi, k večjemu jim je v breme zato se prikaže možnost ukinitve le-te ali pri trajno vegetativnih pacientih. O tem je govora v diplomski nalogi, ki je sestavljena iz treh poglavij. V prvem poglavju je predstavljena zadeva Lambert in ostali proti Franciji, ki se je znašla pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), in katere odločitev velikega senata je razburkala evropsko in s tem slovensko javnost z vidika varstva pacientovih pravic. ESČP je namreč potrdilo sodbo francoskega državnega sveta (Conseil d'État) in odločilo, da Francija z odklopom sonde ter posledično prenehanjem umetnega hranjenja in hidriranja Lamberta, ki bi povzročilo njegovo postopno smrt, ne bi kršila 2. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. V drugem poglavju diplomske naloge je predstavljen pogled slovenskega zakonodajalca na dano sodno zadevo oz. kako je v Sloveniji zagotovljeno varstvo pravic na smrt bolnih bolnikov. Pri tem izhaja, da sta evtanazija, ki je v kazenski zakonodaji obravnavana kot uboj in (zdravnikova) pomoč pri samomoru absolutno prepovedani, in da je življenje kot temeljna človekova pravica zavarovana ne samo z Ustavo RS in mednarodnimi akti temveč tudi s številnimi zakoni, kjer ima posebno vlogo od leta 2008 Zakon o pacientovih pravicah. Dano področje so še bolj poglobila in opredelila Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi bolnika ob koncu življenja v intenzivni medicini, s tem da so ločila evtanazijo kot umotno povzročeno smrt iz usmiljenja pri umirajočih oz. neozdravljivo bolnih ljudeh od opustitve ali odtegnitve zdravljenja pri bolnikih, za katere takšno zdravljenje predstavlja le še veliko breme in trpljenje. Določajo namreč, da je v takem primeru bolnika potrebno vključiti v proces paliativne oskrbe, kjer se mu lajša trpljenje in se ga pripravlja na poslednjo pot- smrt. V zadnjem tretjem poglavju pa je na kratko predstavljeno slovensko društvo Hospic, ki deluje z izključnim namenom nudenja oskrbe težko bolnim oz. umirajočim ljudem ter moralno oporo njihovim svojcem. V diplomski nalogi je ugotovljeno, da se slovenska zakonodaja pokriva s francosko zakonodajo t.j. zakonodajo države, kjer se je zadeva odvijala, glede varstva pravic neozdravljivo bolnih ali umirajočih bolnikov, in da je le-to urejeno v skladu z standardi ustreznega varstva pacientovih pravic.
Ključne besede: zadeva Lambert in ostali proti Franciji, evtanazija, paliativna oskrba, smrt, odtegnitev ali opustitev zdravljenja
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 734; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

6.
KRIMINOLOŠKI IN KAZENSKOPRAVNI POGLED NA EVTANAZIJO (S POUDARKOM NA PRIMERJAVI EVTANAZIJE S KAZNIVIM DEJANJEM POMOČI PRI SAMOMORU)
Janja Cankar, 2016, diplomsko delo

Opis: Evtanazija je pojem, ki posega prav na vsa družbena področja. Odraža odnos posameznika in družbe do temeljnih vprašanj vsake civilizacije, kot so spoštovanje človekovega življenja, dostojanstva, svobode, avtonomije. Nanaša se na enega izmed najtežjih obdobjih v življenju vsakega posameznika, na umiranje oziroma na odločitev o končanju življenja. Zaradi tega je po eni strani tesno povezano s posameznikom samim in na drugi strani s celotno družbo. Kot takšno že skozi celotno zgodovino človeštva postavlja in premika meje, do kod je poseg družbe v to najtežje obdobje vsakega posameznika upravičen. Ali sploh je upravičen? To vprašanje si kot družbena veda seveda postavlja tudi pravo. Prav pravo ima pri tem odločilno vlogo, saj s svojimi pravili ureja in regulira temeljne odnose v družbi ter ščiti temeljne vrednote. V kazenskem pravu je človekovo življenje postavljeno v sam vrh zavarovanih vrednot in za poseganje v to vrednoto so predvidene stroge sankcije. Zato je (kazensko) pravo tesno povezano s problematiko evtanazije in vseh vprašanj, povezanih z njo. Zdi se, da se v sodobni družbi vedno bolj poudarja posameznikova avtonomija, svoboda in neodvisnost od drugih. Vsak želi v kar največji možni meri sam razpolagati s svojim življenjem in upravljati z njim, biti gospodar svojega življenja. To se izrazito kaže tudi pri odločitvah, povezanih s končanjem življenja. Vse bolj pogosto smo priča situacijam, ko si posameznik želi imeti pod nadzorom tudi svoje umiranje ter odločiti o tem, kdaj in kako si želi umreti. Razlog za takšno odločitev so največkrat hude neozdravljive bolezni in starostne težave. Problem pri tem je, da takšna odločitev ni povezana le s posameznikom, pač pa s celotno družbo. Interes posameznika trči ob interes družbe, in postavi se vprašanje, kje med njima potegniti mejo. Namen te diplomske naloge je predvsem prikazati, kako kolizijo teh dveh interesov rešuje (kazensko) pravo.
Ključne besede: evtanazija, samomor z zdravnikovo pomočjo, odločitve o končanju življenja, zdravniška pomoč pri umiranju, kazenskopravna ureditev, avtonomija posameznika
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 949; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1014,47 KB)

7.
Kriminaliteta pri opravljanju zdravstvenih storitev
Špela Šoba, 2016, diplomsko delo

Opis: Serijski umori so med vsemi kaznivimi dejanji najredkejši, še manj pa je serijskih umorov, ki jih namerno zagrešijo zdravstveni delavci. Meja med evtanazijo in serijskim umorom je tanka, saj gre v obeh primerih za smrt pacienta, ki je lahko neozdravljivo bolna ali slabotna starejša oseba. Evtanazija se pojmuje kot dobra smrt oziroma smrt iz usmiljenja, njen namen pa je končanje življenja neozdravljivo bolni osebi. V večini držav je prepovedana in tudi kazniva. Klinicid pa je razmeroma nov fenomen, ki pomeni nenaravno smrt več pacientov, in jo v času zdravljenja povzroči zdravnik ali drugi zdravstveni delavec. Serijski morilci lahko svoj zdravniški poklic uporabijo kot orožje za ubijanje, torej svoje znanje in sposobnosti ter poznavanje zdravil in substanc uporabijo za ubijanje naključnih žrtev. Medicinski serijski morilci delujejo izključno v zdravstvenih ustanovah in svoje žrtve izbirajo med pacienti. Za njih je značilen kompleks boga, zaradi katerega doživijo močno vznemirjenje, ko svoje žrtve ubijejo. Zdravniki, ki so sodelovali pri genocidu, tudi spadajo med množične morilce, svoje znanje pa so uporabili za izvajanje nehumanih poskusov na žrtvah v času vojne. Žrtve medicinskih serijskih morilcev so večinoma otroci, starejši ali neozdravljivo bolni ljudje. Preiskovanje takšnih kaznivih dejanj je zapleteno, saj na prvi pogled ni možno ugotoviti, da je šlo za umor. Na kraju dejanja ni tipičnih sledov, kot so kri, prstni odtisi ali znaki nasilja, prav tako ni najdenega orožja. Pri medicinskih serijskih umorih gre za tiho ubijanje, pri čemer se uporabijo različne substance ali pripomočki, ki na truplu ne puščajo vidnih sledi. Kljub temu, da so tovrstni umori redki, je lahko žrtev zelo veliko in je tudi v tem primeru potrebno veliko pozornosti posvetiti preventivnim ukrepom, da do takšnih dogodkov ne bi prihajalo.
Ključne besede: zdravstvo, zdravstvene storitve, kriminaliteta, evtanazija, klinicid, angeli smrti, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 670; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (335,74 KB)

8.
PRAVNI OKVIR EVTANAZIJE V PRIMERJAVI Z ASISTENCO PRI SAMOMORU
Marko Petrič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana tema evtanazije in asistence pri samomoru. Podan je opis posameznih pravnih ureditev nekaterih držav v evropi in ZDA.
Ključne besede: Evtanazija, asistenca pri samomoru, pravna ureditev
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1086; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (830,42 KB)

9.
PRAVNA UREDITEV EVTANAZIJE
Klaudija Jelenko, 2013, diplomsko delo

Opis: Iskanje odgovora na vprašanje ali pravica do življenja zajema tudi pravico do smrti, se zastavlja ljudem od zmeraj. Že v antični zgodovini so omenjenemu vprašanju posvečali veliko pozornost in oblikovali bolj ali manj zaokrožena stališča do tega človeškega vprašanja. Evtanazija v dobesednem prevodu pomeni dobro smrt in je kot sinonim za usmrtitev brez bolečin, predmet številnih razprav. Le-teh je v današnjem času zmeraj več predvsem zato, ker je medicina ustvarila velik napredek v smislu podaljšanja pričakovane življenjske dobe, hkrati pa je razvila pripomočke, ki človeka ohranjajo pri življenju, čeprav sam ni sposoben izvajati niti najosnovnejših življenjskih funkcij in si sam ali njegovi svojci zanj želijo evtanazijo. Ta se pojavlja v različnih oblikah. Tako poznamo aktivno in pasivno, prostovoljno in neprostovoljno ter posredno in neposredno evtanazijo (posredno imenujemo tudi metoda z dvojnim učinkom). V okviru nadzorovanega konca človeškega življenja govorimo tudi o samomoru z zdravnikovo pomočjo, pri katerem zdravnik pacientu priskrbi navodila ali sredstva, samo dejanje, posledica katerega je smrt, pa si zada pacient sam. Vprašanje legalizacije evtanazije je postalo aktualno šele v zadnjih dvajsetih letih. Pred tem je bilo njeno izvajanje v glavnem prepovedano predvsem zaradi močnega vpliva Cerkve, ki evtanaziji ostro nasprotuje, v Drugi svetovni vojni pa se je beseda evtanazija uporabljala za množična pobijanja »nearijcev«. Dovolitev evtanazije v posameznih državah danes je posledica dojemanja pravice do življenja kot pravice, ki daje posamezniku možnost svobodne odločitve o smrti. Dodaten argument njeni dovolitvi je pravica do dostojanstva, ki pa je človeku v veliki meri odvzeto, če priklenjen na bolniško posteljo v hudih bolečinah čaka na svoj konec. Pretresljive so zgodbe Nancy Cruzan, Ge. Pretty, g. Welby-ja in številnih drugih, ki so se pred nacionalnimi sodišči ali pred Evropskim sodiščem za človekove pravice borili za dovolitev izvedbe evtanazije, ki bi končala njihove muke. Prav primeri posameznikov, ki so pomagali pri samomoru ali kako drugače sodelovali pri smrti na prošnjo bolnika, so v mnogih državah privedli do dovolitve evtanazije. Le ta je sicer v večini primerov še zmeraj opredeljena kot kaznivo dejanje, vendar pa posameznik ni kazensko preganjan, v kolikor je bila evtanazija izvedena v okviru strogo določenih pogojev. Na ta način je danes evtanazija pravno dopustna na Nizozemskem, v Belgiji, Luxemburgu, nekaterih državah v ZDA,… V Švici dovoljujejo zdravnikovo pomoč pri samomoru, za ta namen pa so ustanovili tudi organizacije, kot sta Exit in Dignitas. Nasprotniki legalizacije opozarjajo, da pravica do življenja, ne zajema pravice do smrti (takšno mnenje je dal tudi Svet Evrope). Pravica do dostojanstva v tem smislu, pa pomeni skrb bližnjih za umirajočega. Dovolitev evtanazije po mnenju njenih nasprotnikov bi prinesla številne zlorabe in pritisk na bolne, naj se zanjo odločijo.
Ključne besede: evtanazija, aktivna in pasivna evtanazija, metoda z dvojnim učinkom, samomor z zdravnikovo pomočjo, pravno stališče, Cerkev, legalizacija, pravica do življenja
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1990; Prenosov: 703
.pdf Celotno besedilo (528,45 KB)

10.
Kazenskopravni vidiki zdravniške evtanazije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Stina Kastelic, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so opredeljene razlike med usmrtitvami s strani zdravnikov ter zdravniško evtanazijo. Odgovarjamo tudi na vprašanje, ali lahko pacient v skladu z veljavno slovensko zakonodajo veljavno privoli v to, da ga nekdo usmrti. V diplomski nalogi je opisan pojem evtanazije, predstavljena je njena zgodovina oziroma razvoj in razumevanje evtanazije vse od antičnih časov dalje. Predstavljene so tudi vrste evtanazije in njihov opis, razlika med posrednim in neposrednim ravnanjem ter paliativna nega. V nadaljevanju so navedeni argumenti za in proti legalizaciji evtanazije. V diplomski nalogi je opredeljen tudi medicinski vidik evtanazije. Opisana sta dva temeljna dokumenta s področja medicinskega vidika, to sta Kodeks medicinske deontologije Slovenije in Zakon o pacientovih pravicah. Predstavljen je tudi pravni vidik evtanazije po svetu na splošno ter ureditev evtanazije v slovenskem pravu. Opisane so sankcije v primeru, če zdravnik izvede evtanazijo v Sloveniji, saj kazensko pravo po slovenskem Kazenskem zakoniku, Kazenskem zakoniku 1 in Ustavi Republike Slovenije evtanazijo obravnava kot kaznivo dejanje uboja ali umora. Opisana je primerjalnopravna ureditev evtanazije, in sicer v treh državah, kjer je evtanazija dovoljena (Nizozemska, Belgija, Danska), predstavljeni pa so tudi medijsko najodmevnejši primeri evtanazije po svetu. V diplomski nalogi sta preverjeni dve hipotezi. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil ugotoviti, kako dobro ljudje poznajo pojem evtanazija ter kakšno stališče imata zdravstveno osebje in laična javnost do evtanazije. Analiza raziskave je pokazala, da večina ljudi dobro pozna pojem evtanazije, medtem ko se stališče zdravstvenega osebja močno razlikuje od stališča laikov glede nje.
Ključne besede: evtanazija, pravica do smrti, pravna ureditev, kazensko pravo, kazenskopravni vidik, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 1836; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (777,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici