| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos do evtanazije kot pomoč in pravica do dostojanstvene smrti – stanje v Republiki Sloveniji
Sara Završnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Izraz evtanazija se je uporabljal že v antiki, sama definicija pojma pa se je skozi stoletja spreminjala in razvijala. Danes si pod pojmom evtanazija predstavljamo lahko oziroma dobro smrt. Evtanazija je v današnjem času vse bolj aktualna tema, ljudje pa so, ko tema nanese nanjo oziroma na njeno legalizacijo, razdeljeni. Svoja stališča tako zagovorniki kot njeni nasprotniki utemeljujejo s številnimi argumenti. Najpogostejši argumenti, ki jih izpostavljajo zagovorniki, so: preprečevanje bolečine in trpljenja, avtonomija in dostojanstvo. Nasprotniki evtanazije pa v povezavi z njo največkrat izpostavljajo veliko možnost zlorab in nedotakljivost človeškega življenja. V prvem delu smo opisali pojem evtanazije, sprehodili smo se skozi njeno zgodovino, raziskali smo, katere vrste evtanazije poznamo, pogledali smo argumente za in proti, dotaknili pa smo se tudi pravne ureditve evtanazije. V drugem delu smo s pomočjo anonimne ankete raziskali, kakšno je stanje v Sloveniji oziroma kakšen odnos imamo do evtanazije. Na podlagi rezultatov raziskave lahko sklepamo, da je javnost v Sloveniji uzakonitvi evtanazije naklonjena. V anketi je namreč 61 % sodelujočih evtanazijo zagovarjalo, 66 % pa bi, če bi prišlo do njene legalizacije, zakon tudi podprli. Anketiranci so imeli večinoma pozitiven odnos do evtanazije.
Ključne besede: Evtanazija, trpljenje, dostojanstvena smrt, argumenti za legalizacijo, argumenti proti legalizaciji
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 233; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

2.
Etična, zakonska in življenjska vprašanja o evtanaziji : magistrsko delo
Maša Horvat, 2023, magistrsko delo

Opis: Z napredovanjem medicinske stroke se je podaljšala življenjska doba ljudi in s seboj prinesla povečano število primerov hudo bolnih starejših oseb. Nihče ne ve, kaj točno nam bo prinesla starost, vendar se marsikdo vpraša, na kakšen način bo prišla smrt. Vsakdo si želi umreti spokojno in dostojanstveno brez nepotrebnega trpljenja in bolečin. Protibolečinska zdravila deloma pomagajo pri paliativni oskrbi, vendar zakaj bi človek na koncu svoje življenjske poti trpel in v agoniji čakal svoj konec? V Sloveniji vsi posamezniki nimajo enakega dostopa do paliativne oskrbe in marsikdo tudi ne pozna vseh njenih metod. Zakaj bolnik ne bi imel na izbiro možnosti, da svojo agonijo predčasno konča in si prihrani različno trpljenje tako v fizični in/ali psihični obliki? To so se začeli spraševati tudi različni posamezniki v Sloveniji, ki so se začeli med seboj povezovati in širiti vest o evtanaziji ter spodbujati razpravo o njej. S povezovanjem sta nastali dve društvi: društvo Zadnja pot in društvo Srebrna nit – združenje za dostojno starost. Slednje je 14. oktobra 2021 predstavilo predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Sama beseda evtanazija je grškega izvora in pomeni blago, dobro smrt. Gre za olajšanje trpljenja ali smrtnega boja umirajočega ali neozdravljivo bolnega na način, da pacient umre. V Belgiji, na Nizozemskem in v Luksemburgu sta uzakonjeni evtanazija in pomoč pri samomoru za posameznike, ki so neozdravljivo bolni in trpijo dolgotrajne bolečine, tako psihične kakor tudi fizične, ter jim nobeno medicinsko zdravilo ne zagotovi izboljšanja njihovega zdravstvenega stanja. Ko ti posamezniki ne vidijo več izhoda iz svoje vsakodnevne agonije, se obrnejo na pomoč k medicinski stroki v upanju na odrešitev. Evtanazija in pomoč pri samomoru sta v Sloveniji prepovedani. Pacient, ki je sposoben sam odločati o svojem nadaljnjem zdravljenju, ima le pravico, da po Zakonu o pacientovih pravicah zavrne zdravljenje, če to ne ogrozi zdravja in življenja drugih. Konec leta 2014 so se v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani pojavila namigovanja, da zdravnik evtanazira svoje paciente. Po namigovanjih je bil odrejen interni nadzor, ki je pokazal, da naj bi bili nekateri pacienti na nevrološkem oddelku evtanazirani. Na koncu je bil zdravnik Ivan Radan po dolgih štirih letih sojenja pravnomočno oproščen vseh štirih ubojev, neupravičenega snemanja pacientov, zlorabe položaja s predpisovanjem receptov ter ponarejanja listin za bolniško odsotnost.
Ključne besede: evtanazija, zakonodaja, zdravstvena stroka, etična načela, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.03.2023; Ogledov: 513; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

3.
Hipokratova prisega
Dušica Pahor, 2022, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: medicinska etika, evtanazija, etika, smrt
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 594; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

4.
Odnos medicinskih sester do evtanazije
Nika Zupanič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Evtanazija je namerna aplikacija smrtonosnih zdravil z namenom neboleče končati življenje pacienta z neozdravljivo boleznijo. Poznamo več vrst evtanazije, največje razlikovanje pa je prisotno med aktivno in pasivno evtanazijo. Ključen pomen pri obravnavanju problematike medicinske pomoči pri smrti imajo medicinske sestre, ki se s tem največkrat srečujejo. Namen zaključnega dela je predstaviti odnos medicinskih sester do evtanazije. Metode: Uporabili smo narativni pregled znanstvene literature. Posluževali smo se naslednjih podatkovnih baz: CINAHL, PubMed in ScienceDirect. Izbor virov smo predstavili v PRISMA diagramu, izvedli pa smo tudi tematsko analizo in sintezo podatkov. Rezultati: Izmed dobljenih 586 člankov smo jih v končno analizo vključili deset. Ugotavljamo, da je odnos medicinskih sester do evtanazije različen, in da na oblikovanje mnenja vplivajo mnogi dejavniki, kot so spol, področje dela, starost in izobrazba. Prav tako ugotavljamo, da imajo medicinske sestre izjemno pomembno vlogo skozi celoten proces evtanazije. Razprava in zaključek: Kljub vsemu je splošno odobravanje evtanazije v porastu, pri tem pa imajo zelo pomembno vlogo medicinske sestre, ki so običajno prve, ki jim pacienti zaupajo svojo željo. Njihova vloga v samem procesu evtanazije in njihov odnos je ključnega pomena, ko govorimo o legalizaciji evtanazije.  
Ključne besede: Evtanazija, medicinska sestra, odnos do evtanazije, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 742; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (854,90 KB)

5.
Avtonomija in dostojanstvo človeka ob koncu življenja: pravne in etične dileme : magistrsko delo
Sanja Čahuk, 2022, magistrsko delo

Opis: Verjetno imamo ne glede na to, kje na svetu živimo, podobne želje, biti zdravi, srečni, zadovoljni, samostojni, sami odločati o svojem življenju. Prva in zadnja od teh želja sta hkrati tudi glavni skrbi medicine. S pomočjo medicine se bolezni zdravijo, trpljenje se lajša, in kolikor je to mogoče, kronične bolezni obvladujejo. Ob vsem tem se čedalje bolj spodbuja pacientova avtonomija. Vendar pa pri tem ne moremo govoriti o avtonomiji posameznika v času umiranja, saj zaenkrat v Republiki Sloveniji, posamezniku ni zagotovljena ustavna pravica, da bi odločal o trenutku in načinu svoje smrti. Take pravice ni moč zaslediti niti v mednarodnih dokumentih, čeprav mnogi tako pravico naslavljajo kot temeljno človekovo pravico. Evtanazija, beseda, ki izvira iz grščine, pomeni dobro, lahko smrt. Veliko zmede, ki spremlja sodobno razpravo o evtanaziji, je mogoče izslediti v nenatančni definiciji tega pojma. Dejansko še danes ne moremo govoriti o enotni definiciji pojmov evtanazija in pomoč pri samomoru, kar v javnosti velikokrat povzroča množične frustracije in mnoge dileme. Vseeno pa obstajajo države, ki so prešle te ogromne ovire, naredile gromozanski korak naprej in zakonsko uredile možnost prostovoljnega končanja življenja. V posledici epidemije ne preseneča niti dejstvo, da se je v zadnjem času v veliko državah začelo naglas razpravljati o teh možnostih in da so nekatere države, po vzoru drugih držav, celo prestopile ciljno črto in ta vprašanja zakonsko uredile. V okviru tega bo zanimivo spremljati, kakšen bo razvoj teorije in prakse ob morebitnih polemikah takšne ureditve. Dileme, ki spremljajo vprašanja o koncu življenja, še najbolj pa tista o prostovoljnem končanju življenja, so za družbo potrebne in nadvse pomembne. Skozi dileme se namreč izraža jedro problema prostovoljnega končanja življenja, ki ga lahko samo s skupnimi pogovori in produktivnimi strokovnimi razpravami razrešimo. Nujno je, da pri tako pomembnih vprašanjih poslušamo in slišimo vse strani teh vprašanj, kajti samo na ta način bo tudi družba sposobna razumeti kako in zakaj je tako težko priti do enoznačnega odgovora. Vsi si želimo svet brez bolezni in trpljenja, ampak tako pomembnih vprašanj kot sta evtanazija in pomoč pri samomoru, ne gre uzakoniti kar čez noč. Potrebno je veliko vloženega truda, volje, motivacije in dialogov. Stališče družbe v Sloveniji je bilo dalj časa nespremenjeno in močno zasidrano v ideji, da nam ljudem ni dana pravica, da odločamo o tem kdaj in kako bomo umrli, ampak je skoraj nujno, da pustimo življenju, da teče svojo pot. Vsaka morebitna razprava o možnosti legalizacije evtanazije in/ali pomoči pri samomoru je bila velikokrat že takoj zatrta, brez ustreznih rešitev in izboljšav za prihodnost. Vendar pa smo v zadnjem času tudi na tem področju naredili ogromen korak naprej in bili kot družba seznanjeni s prvim predlogom uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je pripravilo Združenje za dostojno starost - Srebrna nit. Pot do konca ne bo lahka, a zagotovo smo kot družba primorani, da k tem vprašanjem pristopimo odgovorno in z največjo mero nepristranskosti.
Ključne besede: prostovoljno končanje življenja, avtonomija, evtanazija, pomoč pri samomoru, Združenje za dostojno starost - Srebrna nit, Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 944; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Pravni vidiki do evtanazije kot pravice do dostojanstvene smrti
Petra Kaučevič, 2022, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: V zaključnem delu je predstavljena evtanazija, kako se je evtanazija razvijala skozi zgodovino in kakšne oblike evtanazije poznamo. Analizirana je tudi pravna ureditev v Sloveniji ter njena možnost umestitve v trenutni pravni okvir. Metode: V empiričnem delu zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo 50 študentov prava in zdravstvene nege v severovzhodnem delu Slovenije. Kot pripomoček raziskovanja smo si izbrali lasten strukturiran anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo ugotavljali odnos študentov prava in zdravstvene nege do evtanazije. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je več kot polovica študentov obeh študijskih programov pokazala pozitiven odnos do evtanazije. Največ študentov zdravstvene nege se je opredelilo (84 %), da bi jo uvrstili med temeljne človekove pravice. Pri interpretaciji evtanazije kot dostojanstveno dokončanje življenja se je skoraj v večini opredelilo pravnih študentov. Razprava in sklep: Evtanazija je še vedno splošna tabu tema, o kateri se ne govori prav pogosto, saj je prisoten strah o smrti in umiranju. Organiziranje javnih strokovnih razprav bi pripomoglo k prepoznavanju in zmanjševanju strahu pred evtanazijo.
Ključne besede: evtanazija, dostojanstvena smrt, zakonodaja, vrste evtanazije, človekova pravica
Objavljeno v DKUM: 27.06.2022; Ogledov: 827; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

7.
Aktivna evtanazija in pogoji za njeno upravičenost : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Žiga Kodrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Evtanazija se je prvič pojavila v antični Grčiji, kjer je pomenila dobro smrt. Tekom zgodovine se je pomen tega termina nenehno spreminjal, vse do danes, ko se ga je oprijel tako negativen prizvok, da se mnogi sprašujejo celo o njegovi dopustnosti. Aktivna evtanazija pomeni končanje človeškega življenja z namenom, da se ga odreši muk in trpljenja. Mnogi jo zamenjujejo s terminom samomor z zdravniško pomočjo, pri čemer gre za sorodno dejanje, ki se od aktivne evtanazije razlikuje zgolj v osebi, ki opravi usodno dejanje – pri evtanaziji je to zdravnik. Na svetu obstaja zgolj šest držav, ki so se do aktivne evtanazije opredelile pozitivno in jo legalizirale. To so: Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Kolumbija, Kanada in Japonska. Ugotovili pa smo, da je bilo največ primerov evtanaziranj na Nizozemskem. Vsaka izmed njih predpisuje pogoje, ki so taksativno našteti, da se aktivna evtanazija lahko izvede brez, da bi zdravnikovo dejanje postalo protipravno. Pogoj, da mora biti oseba neozdravljivo bolna, da lahko zaprosi za evtanazijo, ni univerzalen kot smo predvidevali, še več, naša predvidevanja, da so pogoji v evropskih državah strožji kot drugje po svetu, so se izkazala za napačna. Samomor z zdravniško pomočjo se je najbolj razmahnil v ZDA, kjer je trenutno legaliziran v desetih zveznih državah. Prav tako sta dve zvezni državi Avstralije v svojo zakonodajo sprejeli zakona, ki dopuščata izvajanje zdravniške pomoči pri samomoru. V Evropi pa je dovoljen v Nemčiji in Švici, prav slednji pa se očita izvajanje »samomorilskega turizma«, kar pomeni, da so lahko tam evtanazirani tudi tujci. Slovenija ima do aktivne evtanazije in samomora z zdravniško pomočjo izrazito negativen odnos, saj že v Ustavi RS zakonodajalec predpiše, da se v človekovo življenje ne sme posegati.
Ključne besede: diplomske naloge, evtanazija, zakonodaja, pogoji, legalizacija, samomor z zdravniško pomočjo
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1633; Prenosov: 574
.pdf Celotno besedilo (899,28 KB)

8.
Evtanazija in pomoč pri samomoru - primerjalnopravni vidik : magistrsko delo
Nataša Škoberne, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu je predstavljena problematika evtanazije in pomoči pri samomoru. Vse več ljudi se zavzema, da bi tako evtanazijo kot tudi zdravniško pomoč pri samomoru uzakonili kot eno izmed človekovih pravic. V sodobni družbi se vse bolj poudarja posameznikova avtonomija, svoboda in neodvisnost od drugih. Izraz evtanazija izhaja iz grščine in pomeni lepo oziroma dobro smrt. Slovenija se uvršča med države, kjer sta tako evtanazija kot tudi pomoč pri samomoru skladno z veljavno zakonodajo prepovedani. Izvršitev teh dveh dejanj bi pomenila izvršitev kaznivih dejanj. Slovenska ureditev poudarja načelo svetosti življenja. Tako v Sloveniji kot tudi v drugi državah, kjer je evtanazija še vedno obravnavana kot kaznivo dejanje, skušajo posamezniki, ki so zboleli za smrtonosno boleznijo ali so se huje poškodovali in je njihova kakovost življenja postala slaba, poiskati pravico do evtanazije na najvišjih sodnih instancah. Medtem ko Slovenija spada med države, kjer evtanazija in pomoč pri samomoru nista uzakonjeni, spada Kanada med države, kjer sta prostovoljna evtanazija in pomoč pri samomoru dovoljeni in sicer od leta 2016.
Ključne besede: smrt, evtanazija, pomoč pri samomoru, dostojna smrt, primerjalnopravni vidik
Objavljeno v DKUM: 16.09.2020; Ogledov: 2119; Prenosov: 582
.pdf Celotno besedilo (949,96 KB)

9.
Pravni vidiki paliativne oskrbe : magistrsko delo
Tamara Bubnjar, 2019, magistrsko delo

Opis: Paliativna oskrba je v veliki meri še dokaj neznan pojem, ki pa ima sam po sebi velik pomen, sploh pri človeku, ki boleha za neozdravljivo boleznijo, in kateremu konec življenja se neizprosno približuje. Ljudem okoli nas sta zelo znana pojma evtanazija in pomoč pri samomoru. Vemo, da je evtanazija v naši državi zakonsko prepovedana, čeprav je v zadnjih letih veliko govora o tem, da je mogoče vendarle skrajni čas, da se le – ta uzakoni in s tem omogoča končati življenje ljudem, ki trpijo za izredno težko in neozdravljivo boleznijo ter dobesedno umirajo v težkih mukah. Hkrati je treba vzeti v obzir tudi svojce in družino, ki z bolnikom trpijo in v nemoči opazujejo njegovo trpljenje. Paliativna oskrba, kot nasprotje evtanazije, bolniku z neozdravljivo boleznijo ohranja čim boljšo kakovost življenja in zagotavlja pomoč njegovim bližnjim med boleznijo, umiranjem in žalovanjem
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstvena nega, pacientove pravice, zakonodaja, evtanazija, lajšanje bolečin, pojasnilna dolžnost, pravica do dostojanstva.
Objavljeno v DKUM: 10.07.2019; Ogledov: 1817; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

10.
Evtanazija - včeraj, danes, jutri
Silvija Proje, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: O evtanaziji, ki so jo skozi zgodovino najpogosteje definirali kot dobro, lahko, nebolečo smrt oziroma jo v sodobnem času definirajo kot odvzem življenja s soglasjem osebe, se razpravlja že vrsto let. Razprave dosežejo svoj vrhunec ob posameznih ekscesnih dogodkih in nato poniknejo, vendar nikoli ne zamrejo. Hiter razvoj medicine tako na farmakološkem, kot tudi tehničnem področju, je pripeljal do mejnih situacij, ko se je boj za človekovo življenje, oziroma boj proti smrti, sprevrgel v manipuliranje z življenjem. Pojavil se je dvom o delovanju medicine na podlagi začrtanih etičnih načel, kot so načelo avtonomije, neškodljivosti in dobrodelnosti oziroma koristnosti in načelo pravičnosti. Strokovnjaki z različnih področij medicine, prava, bioetike, filozofije so bili zato na podlagi obstoječega stanja, argumentov in mnenja prebivalstva prisiljeni začeti s spreminjanjem starih, zasidranih smernic, protokolov, kodeksov in tudi zakonov. V magistrski nalogi smo podrobneje po obdobjih predstavili razvoj, poglede ter stališča, ki so privedla do današnje interpretacije evtanazije. Poglobili smo se v stališča etike ter etična načela in tudi v argumente za in proti evtanaziji. Prav tako smo povzeli pravne spremembe tekom časa in najnovejše zakone na tem področju.
Ključne besede: evtanazija, pomoč pri samomoru, etika, argumenti za in proti, zakonodaja.
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1790; Prenosov: 520
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici