SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Argument spolzke strmine v kontekstu razprave o koncu življenja : diplomsko delo
Matija Bačnik, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: filozofija, evtanazija, možnost izbire, diplomska dela
Objavljeno: 17.02.2009; Ogledov: 3583; Prenosov: 685
.pdf Celotno besedilo (552,79 KB)

2.
EVTANAZIJA MED MEDICINO IN PRAVOM,Dileme pravnega urejanja evtanazije
Tadej Kamnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam pojem evtanazije in možne načine definiranja tega pojma, podal bom zgodovinski pregled razvoja evtanazije in opisal v kakšnih oblikah se evtanazija lahko pojavlja oziroma katere vrste evtanazije poznamo. Sledi opredelitev pojmov, ki jih ni mogoče enačiti z pojmom evtanazije oziroma so iz definicije evtanazije izvzeti. Predstavljam tudi stališča zagovornikov in nasprotnikov evtanazije, t.i. argumente "za" in "proti" evtanaziji. Ker je pri evtanaziji bistvenega pomena medicinski vidik bom opisal razmerje med bolnikom (pacientom) in zdravnikom, ki lahko nastopa bodisi kot storilec evtanazije bodisi kot oseba, ki bolniku lajša bolečine na podlagi drugih priznanih metod ( npr. metoda double effect). V istem poglavju pojasnjujem tudi vrste odgovornosti zdravnika. V šestem poglavju podrobno predstavljam ureditev evtanazije na mednarodni ravni, v evropskih državah in v svetu ter posebej položaj, ki ga ima evtanazija v Republiki Sloveniji. Sledi opis posameznih aktualnih primerov, ki so bili medijsko precej odmevni. V sklepu pa predstavljam svoja razmišljanja in pogled na problematiko evtanazije, razne ugotovitve, pa tudi dejstva, ki spodbujajo nadaljnja razmišljanja. Za konec navajam še literaturo in pravne viri, ki so mi bili v pomoč pri pisanju diplomske naloge.
Ključne besede: evtanazija, dileme pravnega urejanja evtanazije, medicinski in pravni vidik evtanazije, pravna ureditev evtanazije, aktivna in pasivna evtanazija, voluntarna, nevoluntarna in prisilna evtanazija, paliativna nega, hospic, metoda double effect, aktualni primeri evtanazije
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 3957; Prenosov: 1507
.pdf Celotno besedilo (537,55 KB)

3.
PRAVNI IN ETIČNI VIDIK EVTANAZIJE
Nina Šibila, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja pravni in etični vidik evtanazije ter kratek pregled stališč v današnjem času in skozi zgodovino. Sama beseda evtanazija je grškega izvora in v dobesednem prevodu pomeni lahko oziroma dobro smrt (eu - dobro, thanatos - smrt). V resnici gre za olajšanje trpljenja ali smrtnega boja umirajočega ali neozdravljivo bolnega na tak način, da umirajoči oziroma neozdravljivo bolni umre. To olajšanje trpljenja ali smrtnega boja je mogoče doseči tako, da bodisi nekaj storimo ali pa opustimo. Pri storitvi gre lahko za aktiven odvzem življenja ali pa za pomoč umirajočemu ali neozdravljivo bolnemu, tako da si ta sam vzame življenje - pomoč pri samomoru (s podajanjem smrtonosnega sredstva umirajočemu). Pri evtanaziji z opustitvijo pa gre za odtegnitev sredstev ali postopkov, ki bi umirajočemu ali neozdravljivo bolnemu utegnili podaljšati življenje. Iz zgodovine lahko razberemo, da se je pojem evtanazije uporabljal za pojmovanje različnih, celo nasprotnih dejstev. Sprva je evtanazija pomenila človekovo željo in hrepenenje po lepi in hitri smrti, brez bolečin in molitev zanjo. Kasneje je pojem evtanazije označeval pozitivno skrb, nego bolnih ter umirajočih in prizadevanje, da bi mogli umreti mirno in po možnosti brez bolečin. V današnjem času pa ta pojem vključuje zraven prvih dveh pojmovanj, neko novo vsebino. Prvotno samo zaželeno mirno in neboleče umiranje, je zdaj načrtovano in uresničeno s predčasnim nasiljem nad življenjem, z umorom iz sočutja. Prvo poglavje diplomske naloge govori o vsebini in pomenu pojma evtanazija ter o vrstah evtanazije. V drugem poglavju je prikazan razvoj evtanazije skozi zgodovino, kako so v različnih obdobjih obravnavali ter različno dojemali pojem evtanazije in izražali različna stališča. Tretje poglavje govori o različnih stališčih do evtanazije, o argumentih za in proti evtanaziji ter o primerih iz sodne prakse (primer Eluana Englaro). V četrtem poglavju je govora o področjih obravnave evtanazije, predvsem o pravnem področju, kako je evtanazija urejena v različnih državah po svetu, v katerih državah je dopustna, kje ne in kako je z zakonodajo na tem področju. Peto poglavje pa se dotika vpogleda v ureditev evtanazije v Sloveniji. Evtanazija tako posega na eno najbolj občutljivih področij človeškega življenja, na področje trpljenja in smrti. Vsak se sooča s starostjo, boleznijo in smrtjo. Še posebej to pride do izraza takrat, ko se v svoji družini srečamo s hudo trpečim sorodnikom. Mnogi si v takšnih situacijah zastavljajo vprašanje, ali ne bi bilo smiselno takšne ljudi odklopiti od aparatov ali pa jim v imenu sočutja in bolezni odvzeti življenje. Takšna stališča so se v zadnjih desetletjih okrepila predvsem na Nizozemskem, v Belgiji, Švici, vse bolj pa se kaže potreba in želje ljudi, da se ta problem uredi tudi v drugih državah, kjer je evtanazija še vedno obravnavana kot uboj (npr. Slovenija).
Ključne besede: evtanazija, lepa, hitra smrt, bolnik, starost, bolezen, umiranje
Objavljeno: 29.01.2010; Ogledov: 7290; Prenosov: 2249
.pdf Celotno besedilo (498,25 KB)

4.
PRAVICA PACIENTA DO SAMOODLOČANJA S POUDARKOM NA VNAPREJ IZRAŽENI VOLJI
Suzana Babić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana pravica pacienta do samoodločanja s poudarkom na vnaprej izraženi volji. V preteklosti med zdravnikom in pacientom ni bilo prave komunikacije, pacient je v tem odnosu imel vlogo pasivnega udeleženca. Bil objekt zdravljenja, zdravnik pa vsemogočni bog v beli halji, ki je zanemarjal voljo in želje pacienta. Glavno vodilo pri medicinskih posegih in zdravstveni oskrbi je bilo načelo zdravje je najvišji zakon (salus aegroti suprema lex), ki ga je danes zamenjalo načelo pacientova volja je najvišji zakon (voluntas aegroti suprema lex). Pravica pacienta do samoodločanja vključuje pravico do obveščenosti in sodelovanja, pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Predpogoj, da se pacient lahko pravilno odloči, je zdravnikova obveznost, da opravi pojasnilno dolžnost. Na podlagi pridobljenih informacij, se pacient lahko odloči ali bo v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo privolil, ali pa jo bo zavrnil. Pacient lahko izrazi tudi vnaprejšnjo izjavo volje za primere, ko ne bo sposoben odločanja o sebi. Za veljavnost vnaprej izražene volje morajo biti kumulativno izpolnjeni strogi zakonski pogoji. V grobem je predstavljena tudi nemška in avstrijska pravna ureditev vnaprej izražene volje. V povezavi z obravnavano temo se pojavljajo aktualne razprave, ki se tičejo evtanazije ter Jehovovih prič in transfuzije krvi, o čemer je govora na koncu diplomskega dela.
Ključne besede: pacient, pravice pacienta, samoodločba pacienta, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, informirana zavrnitev, vnaprej izražena volja, evtanazija, Jehovove priče.
Objavljeno: 02.04.2010; Ogledov: 4200; Prenosov: 1038
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
Evtanazija in medicinska sestra
Janja Ločan, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena pojma smrti in evtanazije s sociološkega, pravnega in etičnega vidika. Opisane so vrste evtanazije, podana stališča držav po svetu do te teme, navedeni razlogi za in proti evtanaziji. Vključena sta tudi vloga in delovanje Hospica. Naloga je osredotočena predvsem na paliativno zdravstveno nego, komunikacijo z umirajočim in njegovimi svojci, na odnos medicinske sestre do evtanazije ter umirajočega. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, opravljene med medicinskimi sestrami. Njen namen je bil ugotoviti, kakšno je mnenje medicinskih sester o evtanaziji, koliko so z njo seznanjene, kakšne so kazni v primeru izvajanja tega posega, katere vrednote, neposredno povezane z zadanim problemom (svoboda odločanja, nedotakljivost življenja, pomoč na smrt bolnemu, svetost človeškega življenja …), jim pomenijo največ, kakšna je komunikacija med medicinsko sestro in umirajočim. Rezultati iz leta 2009 so pokazali, da bi v primeru legalizacije evtanazije večina medicinskih sester soglašala z njo, pokazalo pa se je tudi, da se jim ne zdi smiselno na vsak način in z vsemi možnimi sredstvi vzdrževati pri življenju človeka, če je le-ta v brezupnem stanju in je njegova želja umreti.
Ključne besede: evtanazija, umiranje, smrt, medicinska sestra, paliativna oskrba
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 4730; Prenosov: 1588
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

6.
UGOVOR VESTI ZDRAVNIKA
Nina Škrlec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se ukvarjam s pravico do ugovora vesti, bolj natančno ugovorom vesti zdravnika. V nalogi sem predstavila zakonsko ureditev ugovora vesti zdravnika v Sloveniji, v nadaljevanju pa tudi, v kakšnih primerih je ugovor mogoče uveljavljati. Iz tuje literature je razvidno, da je po svetu ta tematika veliko obravnavana zaradi nastalih problemov v praksi. Kolikor sem lahko razbrala iz slovenskih člankov in po pogovoru s strokovnjaki, zaenkrat hujših težav še ni, a kljub temu se situacija lahko kaj hitro spremeni. Na ta problem tudi opozarjam skozi svojo nalogo. V nalogi je prikazan tudi primerjalno pravni vidik ugovora vesti. Iz te primerjave je razvidno, da veliko evropskih in tudi drugih držav priznava to pravico. Nato sem tudi s pomočjo intervjujev poskušala ugotoviti, kako poteka postopek uveljavljanja pravice do ugovora vesti v praksi in kaj menijo zdravniki in drugi strokovnjaki o zakonski ureditvi te pravice. Na koncu sem izrazila še svoje mnenje v zvezi z obravnavano temo in kje vidim pomanjkljivosti zakonske ureditve ter kaj bi se v prihodnje dalo izboljšati na tem področju.
Ključne besede: Ugovor vesti, zdravnik, vest, morala, abortus, evtanazija
Objavljeno: 15.06.2010; Ogledov: 5254; Prenosov: 961
.pdf Celotno besedilo (443,99 KB)

7.
EVTANAZIJA MED RELIGIJO IN PRAVOM
Selim Bajrektarević, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis: Evtanazija? Dostojanstvena smrt ali odvzem življenja, pomoč v življenjski stiski ali kaznivo dejanje. Večna dilema, ki jo najdemo na vseh stopnjah družbenega življenja. V medicini, kjer zdravniki bijejo bitko sami s sabo, ali naj umirajočemu skrajšajo bolečine ali podaljšajo neizogibno. V pravu, kjer zakonodaja na vse načine poskuša s pravili evtanazijo zadržati pod kontrolo, jo legalizirati, vendar vedno naletijo na težave zlorabe teh pravil, zaradi katerih je dilema še večja. Tu je tudi področje ekonomije, nekateri zagovarjajo evtanazijo zaradi ekonomskih faktorjev, ker naj bi skrb in zdravljenje umirajočih državo in posameznike drago stala, obenem pa po nepotrebnem zasedajo mesta v bolnišnicah, ki bi jih lahko koristili drugi. Bistvo je, da je evtanazija danes vsepovsod, sam pomen te besede pa je s časoma postal negativen, kar je tudi glavni dejavnik vseh dilem, razprav, nesoglasij in sporov, vodenih predvsem s strani pripadnikov religije. Pa je bilo vedno tako? Če se vrnemo v obdobje, ko je evtanazija prvič omenjena, bomo spoznali čisto nasprotje pojmu, kot ga poznamo danes. Pojem evtanazija izhaja iz grščine in pomeni dobra smrt, torej smrt kot način, na kateri je vsak želel zapustiti ta svet. Celo vsemogočni voditelji v stari antiki so si želeli evtanazijo za svoj konec, saj je pomenila umreti častno in dostojanstveno. Vprašajmo se, kje smo naredili napako, kje se je zalomilo, da danes častna in dostojanstvena smrt za večino pomeni vdiranje v zasebnost, odvzem pravice do življenja, nekateri gredo tako daleč, da s tem pojmom označujejo najhujše kaznivo dejanje – umor. Je bila preteklost bolj človeška od sedanjosti? Smo imeli ljudje več spoštovanja, boljše medsebojne odnose, več tolerance? Vse to so vprašanja, ki ostajajo neodgovorjena. Zgodovina evtanazije se je spreminjala, na eni strani smo imeli nacizem, katerega pripadniki so mislili, da so nekaj več, superiorna vrsta, ki v svoji bližini ne sme imeti slabe in šibke, ker jih samo zavirajo v njihovem razvoju. Tako so v evtanaziji videli možnost, da se takšnih »odvečnih« oseb znebijo in sčasoma so neozdravljivo bolne zamenjali s slabimi in šibkimi, te pa v najhujših časih nacizma z otroki in pripadniki druge vrste. Na drugi strani pa je v veliki meri odmevala religija, ker pa je vse bolj dobivala na moči, je bil tudi njen vpliv na oblast in družbo čedalje večji. Glavni moto religije je bil: »Človek je stvaritev Boga in samo on ima pravico upravljati z njegovim življenjem«. S tem se je tudi začel konflikt religije in prava. Pravo na eni strani (kot glas družbe in pravic posameznika, da sami odločajo o svojem življenju, o smrti in na kakšen način bodo umrli) in religija na drugi strani (kot večni argument proti evtanaziji). Ljudje z vse več težavami, bolezni in stiskami so v evtanaziji videli rešitev težav zase in za svoje bližnje, katerim so bili samo v breme. Začela so se pojavljati evtanazijska združenja in vse večji pritiski na zakonodajo, da se evtanazija legalizira. Največ uspeha so imeli na Nizozemskem, v zvezni državi Oregon v ZDA in v Severnem teritoriju Avstralije, kjer so evtanazijo uzakonili in jo izvrševali pod strogimi pravili in pogoji. Sledile so jim tudi druge države, tako da je evtanazija postala nekaj vsakdanjega. Večina držav pa ima evtanazijo še vedno prepovedano in njeno izvršitev preganja kot kaznivo dejanje. Ena izmed takih držav je tudi Slovenija, ki pozna samo dve dovoljeni obliki evtanazije: prekinitev zdravljenja in terapijo z dvojnim učinkom. Pod vplivom nasprotnikov evtanazije in religije, krščanstva in islama kot dveh največjih religij, se je izoblikovala tudi alternativa evtanaziji, kot neka vmesna rešitev, ki pomaga bolniku lajšati bolečine, obenem pa se ne vtika v njegovo dostojanstvo in naravni potek smrti. Evtanazija je bila in bo tudi v prihodnje vedno tema razprav in sporov, ker je skup pravic, ki si že same po sebi nasprotujejo. Oseba si želi smrti, da s tem obvaruje sebe in bližnje trpljenja, njegovi bližnji pa ga o
Ključne besede: evtanazija, dobra smrt, častna smrt, dostojanstvo, umor, odvzem življenja, bolezen, staranje, umiranje
Objavljeno: 07.02.2012; Ogledov: 3612; Prenosov: 795
.pdf Celotno besedilo (869,45 KB)

8.
KDAJ POSTANE ZDRAVNIŠKO ZDRAVLJENJE PREDMET KAZENSKOPRAVNE GRAJE?
Igor Weindorfer, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Narava zdravniškega dela je taka, da se zdravniki pogosto znajdejo v situaciji, kjer so sekunde odločilnega pomena in mora biti reakcija ukrepanja hitra, učinkovita, zdravljenje pa kakovostno, z največjo mero znanja, usposobljenosti, etičnosti in znanstvenosti. Naloga pravne in medicinske veje je zavarovanje in zaščita zdravja posameznika. Ko se navedeni panogi križata, pride do stičišča med medicino in pravom. Prav zaradi stične točke morajo zdravniki pri svojem delu spoštovati zdravstveno zakonodajo, ki pacientu pripisuje pravice, pri tem pa svoje delo opraviti v skladu z dolžnostjo in profesionalnostjo. V primeru, ko pride do nasprotij in neskladij pri zdravljenju, vstopi v ospredje institut kazenske in ali civilne odgovornosti zdravnika, ki poskuša »zabrisati« nastalo škodo, vendar pa nobena zakonodaja ne more izsiliti poklicne predanosti, plemenitosti, osebnih lastnosti in humanosti zdravnikov pri svojem delu. V začetnem delu magistrskega dela bom pregledal pomembnejšo slovensko in mednarodno zdravstveno zakonodajo iz katere se črpajo pravice in dolžnosti pacienta na eni in pravice in dolžnosti zdravnika na drugi strani. Nato bom podrobneje predstavil zdravstvene institute, kot so ugovor vesti, obrezovanje moških, evtanazija, umetna prekinitev nosečnosti ter posledične poškodbe na zarodku, nedovoljene eksplantacije in kdaj v navedenih primerih nastopi kazenskopravna odgovornost zdravnikov. Nadalje bom preko medijsko razvpitega primera »Nekrep«, ki se vodi pred mariborskim Okrožnim sodiščem, ovekovečil malomarno zdravljenje zdravnika. Zaključek raziskovanja bom posvetil delu izvedencev medicinske stroke, ki so s svojimi mnenji sodiščem v pomoč pri presoji odškodninske ali kazenske odgovornosti v primeru, ko gre za zdravnika v vlogi (ob)toženca.
Ključne besede: kazensko pravo, zdravniška odgovornost, malomarno zdravljenje zdravnika, zapleti v medicini, evtanazija, ugovor vesti, obrezovanje moških, opustitev zdravniške pomoči, eksplantacija, pravice in dolžnosti zdravnika in pacienta
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 2123; Prenosov: 632
.pdf Celotno besedilo (729,88 KB)

9.
Pravica do življenja in evtanazija
Katja Sisinger, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene in klasificirane temeljne človekove pravice in svoboščine s poudarkom na pravici do življenja. Predstavljena sta dva temeljna dokumenta na področju varstva človekovih pravic, to sta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in Splošna deklaracija človekovih pravic. Opisana sta pomen in vloga Evropskega sodišča za človekove pravice ter ustavnopravnega varstva človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Opisane so vrste evtanazije, navedeni razlogi za njo in proti njej, predstavljena stališča drugih držav do te teme in pravna ureditev evtanazije v Republiki Sloveniji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil ugotoviti, kako dobro ljudje poznajo temeljne človekove pravice in svoboščine ter kakšno je njihovo stališče do problema evtanazije. Analiza raziskave je pokazala, da ljudje ne poznajo dobro človekovih pravic, medtem ko imajo do evtanazije pozitivno stališče.
Ključne besede: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropsko sodišče človekovih pravic, Ustava RS, evtanazija
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 3939; Prenosov: 1017
.pdf Celotno besedilo (980,03 KB)

10.
Kazenskopravni vidiki zdravniške evtanazije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Stina Kastelic, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so opredeljene razlike med usmrtitvami s strani zdravnikov ter zdravniško evtanazijo. Odgovarjamo tudi na vprašanje, ali lahko pacient v skladu z veljavno slovensko zakonodajo veljavno privoli v to, da ga nekdo usmrti. V diplomski nalogi je opisan pojem evtanazije, predstavljena je njena zgodovina oziroma razvoj in razumevanje evtanazije vse od antičnih časov dalje. Predstavljene so tudi vrste evtanazije in njihov opis, razlika med posrednim in neposrednim ravnanjem ter paliativna nega. V nadaljevanju so navedeni argumenti za in proti legalizaciji evtanazije. V diplomski nalogi je opredeljen tudi medicinski vidik evtanazije. Opisana sta dva temeljna dokumenta s področja medicinskega vidika, to sta Kodeks medicinske deontologije Slovenije in Zakon o pacientovih pravicah. Predstavljen je tudi pravni vidik evtanazije po svetu na splošno ter ureditev evtanazije v slovenskem pravu. Opisane so sankcije v primeru, če zdravnik izvede evtanazijo v Sloveniji, saj kazensko pravo po slovenskem Kazenskem zakoniku, Kazenskem zakoniku 1 in Ustavi Republike Slovenije evtanazijo obravnava kot kaznivo dejanje uboja ali umora. Opisana je primerjalnopravna ureditev evtanazije, in sicer v treh državah, kjer je evtanazija dovoljena (Nizozemska, Belgija, Danska), predstavljeni pa so tudi medijsko najodmevnejši primeri evtanazije po svetu. V diplomski nalogi sta preverjeni dve hipotezi. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil ugotoviti, kako dobro ljudje poznajo pojem evtanazija ter kakšno stališče imata zdravstveno osebje in laična javnost do evtanazije. Analiza raziskave je pokazala, da večina ljudi dobro pozna pojem evtanazije, medtem ko se stališče zdravstvenega osebja močno razlikuje od stališča laikov glede nje.
Ključne besede: evtanazija, pravica do smrti, pravna ureditev, kazensko pravo, kazenskopravni vidik, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 1355; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (777,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici