| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv Uredbe 650/2012 o dedovanju na zapuščinske postopke z mednarodnim elementom ter primerjalnopravni vidik vloge notarjev v Sloveniji in na Hrvaškem v zapuščinskih postopkih
Doroteja Čebular, 2019, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge se posvetim uredbi, ki je namenjena poenotenju in harmonizaciji dednega prava med državami članicami. Razpršenost premoženja se iz leta v leto povečuje. V vsakodnevnem prometu, še posebej v primerih dedovanja, takšne tendence povzročajo kar nekaj težav. Pri problematiki mednarodnega dedovanja smo se srečevali s težavo različnih nacionalnih ureditev in pomanjkanjem poenotenih kolizijskih pravil posameznih držav članic. Glavna vprašanja, na katera se je moralo odgovoriti, je pravo katere države naj se uporabi in kateri organ naj bo pristojen. S sprejetjem Uredbe št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju se je kar nekaj področij dednega prava harmoniziralo. Na novo uveden instrument je evropsko potrdilo o dedovanju, ki bo strankam postopka olajšal dokazovanje njihovega položaja in njihovih pravic. Države članice so ubrale različne poti pri določitvi organov, ki so pristojni za nekatera nova opravila v zapuščinskih postopkih in imajo dovoljenje za izdajo evropskih potrdil o dedovanju, saj je na primer Slovenija obdržala sodišče, kot tisti organ, ki je pristojen za izdajanje evropskega potrdila o dedovanju, medtem, ko so na Hrvaškem notarji tisti, ki delujejo kot pooblaščenci sodišča in posledično oni vodijo zapuščinske postopke in izdajajo evropska potrdila o dedovanju. Drugi del magistrske naloge pa sem posvetila primerjavi pristojnosti v zapuščinskih postopkih med notarji v Sloveniji in na Hrvaškem. Že na prvi pogled je jasno, da je vloga slovenskega notarja v primerjavi s hrvaškim v zapuščinskem postopku občutno manjša. V Sloveniji je še vedno sodišče tisto, ki vodi ključna opravila, medtem ko lahko notar na Hrvaškem opravlja vsa dejanja in izdaja odločbe, ki jih sicer izdaja sodišče, če ni z zakonom drugače določeno. Prav tako so predstavljene prednosti in slabosti obeh sistemov, kakor jih vidi stroka, tako s področja teorije kot tudi iz prakse.
Ključne besede: Uredba o dedovanju, dedovanje s čezmejnim elementom, pristojnost, priznavanje in izvrševanje odločb, sprejemljivost in izvrševanje javnih listin, evropsko potrdilo o dedovanju, zapuščinski postopki, pooblastila notarja
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 672; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (661,11 KB)

2.
EVROPSKO POTRDILO O DEDOVANJU
Doroteja Lubi, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Evropsko potrdilo o dedovanju obravnava Uredbo (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (Uredba o dedovanju). Uredba o dedovanju je obsežna, zato sem izbrala samo določene teme. Osredotočila sem se predvsem na evropsko potrdilo o dedovanju ter opredelitev izraza sodišče, ki ga uporablja Uredba o dedovanju. V prvem delu diplomskega dela je predstavljena pot do sprejetja Uredbe o dedovanju. Harmonizacija pravil na področju dednega prava je bila dolgoletna želja oziroma cilj, saj so se v primerih z mednarodnim elementom pojavljale številne težave, predvsem za dediče. Največji korak nasproti temu je bila predstavitev Zelene knjige Dedovanje in oporoke, v kateri je komisija predstavila problematiko na področju dedovanja in prikazala ustrezne rešitve. V nadaljevanju diplomsko delo na kratko predstavlja Uredbo o dedovanju, tako da se lahko bralec na kratko seznani z njeno vsebino. Diplomsko delo vključuje tudi razlago izraza sodišče, ki ga uporablja Uredba o dedovanju, ter v skladu s tem kratko predstavitev pravnih sistemov nekaterih drugih držav članic in opredelitev organov, ki v teh državah članicah v skladu z uredbo spadajo pod pojem sodišča, saj se Uredba o dedovanju ne osredotoča zgolj na ozko razlago pojma sodišče. Kateri organi so pristojni v zapuščinskih zadevah pa je odvisno ali so zapuščinski postopki urejeni kot sodni ali izvensodni postopki. Najbolj pomembna novost Uredbe o dedovanju pa je prav zagotovo Evropsko potrdilo o dedovanju, s katerim je dedičem, volilojemnikom z neposrednimi pravicami v dedni zadevi in izvršiteljem oporoke ali upraviteljem zapuščine olajšano uveljavljanje pravic v drugi državi članici, saj potrdilo učinkuje, ne da bi za to bil potreben kakršenkoli poseben postopek. Evropsko potrdilo bo tako postalo nujno oziroma koristno za državljane Evropske unije, da dokažejo njihov status in uveljavijo pravice in pristojnosti v državi članici, obenem pa bo priložnost za notarje in organe, ki se soočajo z mednarodnim nasledstvom, da odstranijo težave, ki se pojavljajo pri razpravah o teh nasledstvih.
Ključne besede: uredba št. 650/2012, dedovanje, evropsko potrdilo o dedovanju, zelena knjiga, notariat, sodišče
Objavljeno: 18.12.2014; Ogledov: 4717; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (708,84 KB)

3.
ZELENA KNJIGA O DEDOVANJU IN OPOROKAH in UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PRISTOJNOSTI, PRAVU, KI SE UPORABLJA, PRIZNAVANJU IN IZVRŠEVANJU ODLOČB IN SPREJEMLJIVOSTI IN IZVRŠEVANJU JAVNIH LISTIN V DEDNIH ZADEVAH TER UVEDBI EVROPSKEGA POTRDILA O D
Miran Grom, 2012, diplomsko delo

Opis: V Evropski uniji vsako leto nastopi skoraj pol milijona dednih zadev s čezmejnimi učinki znotraj držav članic. Več kot 12,3 milijona državljanov Evropske unije živi v drugi državi članici, zato je pričakovati, da bo ta številka še večja. Vsaka država članica ima svoje pravo in vsaka drugače ureja zapuščinske postopke, kar povzroča pravno zmedo. Področje dedovanja na nivoju Evropske unije je popolnoma neurejeno in ne zagotavlja pravne varnosti. Z namenom izboljšanja tega stanja je Komisija predstavila Zeleno knjigo o dedovanju in oporokah, s katero je odprla javno debato o potrebni enotni ureditvi dedovanja v okvirih Evropske unije. Zelena knjiga je naletela na veliko odobravanja. Po napornem in dolgotrajnem usklajevanju je bila sprejeta Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 4. julija 2012, o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju. Uredba bo močno poenostavila postopke mednarodnega dedovanja znotraj Evropske unije in državljanom zagotovila predvidljivost ter s tem povečala pravno varnost. Bistvena novost je, da se za celoten postopek dedovanja uporablja eno pravo in določi se eno pristojno sodišče. Poleg tega uredba uvaja Evropsko potrdilo o dedovanju, ki bo omogočalo dedičem uveljavljanje njihovih pravic po vsej Evropski uniji, brez kakršnihkoli dodatnih formalnosti. Uredba je del prizadevanj Evropske komisije za izboljšanje pravic državljanov Evropske unije.
Ključne besede: dedovanje, evropsko potrdilo o dedovanju, mednarodna oporoka, mednarodno dedovanje, oporoka, uredba, zelena knjiga, zelena knjiga o dedovanju in oporokah.
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 2602; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (512,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici