| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA MINIMALNIH STANDARDOV ZA OBVEŠČENOST DOLŽNIKA O POSTOPKIH V NESPORNIH ZADEVAH PO UREDBI ŠT. 805/2004
Sara Žolger, 2021, magistrsko delo

Opis: Evropsko civilno procesno pravo je z razvojem prineslo veliko sprememb in izboljšav v ureditvi določenih procesnih pravil znotraj območja EU ter predvsem omogočilo enostavnejše, enotnejše in hitrejše postopke izvršbe v drugi državi članici z zagotovitvijo polnega načela prostega pretoka sodnih odločb med državami članicami. Uredba št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov je še posebej pomembna, saj je bil s slednjo uveden postopek evropskega naloga za izvršbo za nesporne zahtevke in hkrati odprava eksekvature, ki pomeni prosti pretok sodb, sodnih poravnav in javnih listin med državami članicami brez vmesnih postopkov. Odprava eksekvature torej pomeni ukinitev kakršnegakoli postopka v državi izvršbe, kjer bi se opravil preizkus ali sodba iz druge države izpolnjuje pogoje za učinkovanje v državi izvršbe in je močno povezana z načelom medsebojnega zaupanja med različnimi pravnimi redi držav članic. Glede na navedeno je potrebno dodati, da se postopek izdaje sodbe v celoti opravi skladno z nacionalnim pravnim redom države članice. Šele kasneje v primeru postopka za izdajo potrdila o evropskem izvršilnem naslovu se opravi presoja, ali postopek, ki je tekel po nacionalnih pravilih, ustreza vsem zahtevam Uredbe 805/2004. Slednja tako ne vzpostavlja enotnega postopka izvršbe za vse države članice EU in tudi ne pomeni obveznosti za države članice, da prilagodijo svojo nacionalno zakonodajo minimalnim postopkovnim standardom, ki jih določa. Pomeni le možnost za upnika, da lahko zoper dolžnika uveljavlja izvršbo za svojo terjatev v drugi državi članici na podlagi potrdila o evropskem nalogu za izvršbo. Obenem je potrebno poudariti, da morajo za izdajo le-tega biti izpolnjeni določeni pogoji skladno z Uredbo 805/2004. Posebna pozornost je namenjena pojmu nespornih zahtevkov, saj je v primeru, ko gre za pasivno nesporni zahtevek v nasprotju z aktivno nespornim zahtevkom, za katerega je toženec aktivno izrazil soglasje, potreben še preizkus skladnosti postopka z minimalnimi standardi za postopke o nespornih zahtevkih po Uredbi 805/2004. Minimalni standardi se nanašajo na vročanje listin dolžniku ali zastopnikom dolžnika, zagotovitev ustreznih informacij dolžniku o zahtevku in postopkovnih korakih, ki so potrebni za ugovarjanje zahtevku, popravek neskladnosti z minimalnimi standardi in pravno sredstvo v izjemnih primerih. Našteti minimalni standardi so pomembni predvsem z vidika zagotovitve obveščenosti dolžnika o postopkih, ki jih je sodišče uvedlo proti njemu ter zagotavljanju ustrezne procesne garancije v postopku.
Ključne besede: Uredba št. 805/2004, nesporni zahtevek, evropski nalog za izvršbo, minimalni standardi
Objavljeno v DKUM: 10.03.2021; Ogledov: 432; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (589,74 KB)

2.
Osnove projektiranja konstrukcij
Miroslav Premrov, Erika Kozem Šilih, 2017, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo

Opis: Učbenik »Osnove projektiranja konstrukcij« je namenjen kot osnovno gradivo in pomoč pri dodiplomskem študiju s področja projektiranja gradbenih konstrukcij. V učbeniku so podane vse najvažnejše teoretične osnove iz področja projektiranja, analize gradbenih obtežb in potresnega inženirstva, ki so osnova za razu-mevanje obnašanja gradbenih konstrukcij. Vsebina učbenika se glede osnovnih zahtev projektiranja navezuje na zahteve sledečih Evropskih standardov: Evrokod: Osnove projektiranja konstruk-cij, Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije - 1.1.del: Splošni vplivi - Pro-storninske teže, lastna teža, koristne obtežbe stavb, Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije - 1.3.del: Splošni vplivi - Obtežba snega, Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1.4.del: Splošni vplivi - Vplivi vetra ter Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij – 1.del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe.
Ključne besede: gradbene konstrukcije, analiza obtežb, potresno inženirstvo, evropski standardi za projektiranje konstrukcij, gradbeništvo
Objavljeno v DKUM: 31.03.2017; Ogledov: 2833; Prenosov: 380
URL Povezava na datoteko

3.
Statična analiza lesene montažne hiše tipa "Lumar" s primerjavo po nacionalnih dodatkih
David Nežič, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsaka država, ki ima v veljavi evropske standarde Evrokod, ima možnost podati svoja priporočila k osnovnim standardom v nacionalnih dodatkih. V diplomskem delu so preučeni nacionalni dodatki in narejena analiza obtežb za pet evropskih držav glede na leseno montažno hišo. Osnova je povzeta po montažni hiši tipa "Lumar", na novo pa so izrisani načrti. Analiza obtežb in horizontalna statična analiza je narejena za Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico. Predstavljena je tudi primerjava med postopki določitve obtežb na konstrukcijo glede na nacionalne dodatke omenjenih držav. Kot rezultat je prikazana primerjava izkoriščenosti različnih sistemov stenskih panelov za vse države.
Ključne besede: lesena montažna gradnja, lesene montažne hiše, statična analiza, obtežbe, analiza obtežb, evropski standardi, nacionalni dodatki
Objavljeno v DKUM: 07.06.2016; Ogledov: 1325; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (7,48 MB)

4.
SPREMINJANJE PREMOŽENJSKO - FINANČNEGA STANJA ZAVAROVALNIC PRED UVEDBO SOLVENTNOSTI II
Vladoša Lutar Markovič, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Biti priča pomembnega razvoja novega solventnostnega režima za zavarovalnice iz držav članic Evropske skupnosti, kot je režim Solventnost II, je neponovljivo. Vse od zametkov idej, ki so se pojavile v letu 2000, pa do danes, leta 2012, je potekal razvoj novega kompleksnega režima solventnosti, imenovanega Solventnost II. Pri tem projektu so pod okriljem Evropske komisije intenzivno sodelovali Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine CEIOPS, evropski nadzorni organ EIOPA in zavarovalnice držav članic ES. Razvoj novega režima je potekal zelo odprto skladno s štiristopenjskim Lamfalussyjevim procesom, pri čemer je bila želja, da bi se v izvajanje kvantitativnih študij učinkov med razvojem režima vključile številne zavarovalnice iz Skupnosti. Kvantitativne študije učinkov novega solventnostnega režima na premoženjsko-finančno stanje zavarovalnic (ang. QIS Quantitative Impact Study), s pomočjo katerih se je gradil in razvijal nov solventnostni režim, so se večkrat ponavljale. Zato so bile zavarovalnicam iz držav članic ES dane možnosti spoznavati ter proučevati, kaj jim bo nov režim doprinesel. Z raziskavo v magistrski nalogi smo predstavili ključne izzive, s katerimi se bodo morale zavarovalnice soočiti pri sprejemu novega solventnostnega režima, in hkrati pomembnejše spremembe mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) na področju premoženjsko–finančnega stanja zavarovalnic v ES. Ugotovitve so pokazale, da so zavarovalnice, zlasti tiste, ki poročajo v skladu z MSRP, že s sedanjo strukturo premoženjsko-finančnega stanja v glavnem solventne tako po zahtevah trenutnega kot tudi prihajajočega solventnostnega režima. Kakšen bo učinek novega solventnostnega režima bomo lahko zares spoznali čez čas, ko se bo nova direktiva Solventnosti II v popolnosti implementirala v zavarovalnicah.
Ključne besede: Nov solventnostni režim za zavarovalnice, direktiva Solventnost II, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine CEIOPS, evropski nadzorni organ EIOPA, Lamfalussyjev proces, kvantitativna študija QIS, mednarodni računovodski standardi MSRP, implementirala.
Objavljeno v DKUM: 23.05.2012; Ogledov: 2317; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

5.
SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALI
Denis Kiralj, 2010, diplomsko delo

Opis: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države. SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev.
Ključne besede: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi
Objavljeno v DKUM: 01.02.2011; Ogledov: 2358; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (6,39 MB)

6.
LESEN RAZGLEDNI STOLP NA GOLEKU PRI ZREČAH
Darko Makovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diploske naloge je računska analiza in dimenzioniranje novega lesenega razglednega stolpa na Goleku pri Zrečah po predpisih Eurocode. Razgledni stolp je skupne višine 25.29m, njegova tlorisna površina je 6.30 x 6.30 m. Stolp je temeljen na štirih točkovnih temeljih. Zgrajen iz bukovega lesa kvalitete D50 in zavetrovan z jeklenimi palicami kvalitete S355/510. Razdeljen je na šest segmentov. Pokrit z štirikapno streho prekrito iz skodel. Stopnišče se nahaja znotraj stolpa in je sestavljeno iz šestih stopniščnih ram. V prvem delu diplome smo se odločili o tipu in izgledu stolpa. Določili smo njegove dimnzije in ga izrisali. V drugem delu smo se lotili računske analize z pomočjo računalniškega orodja TOWER in ga z dimenzionirali v skladu z Eurocodi 1,3,5,8.
Ključne besede: gradbeništvo, lesene konstrukcije, leseni stolp, razgledni stolp, evropski standardi, analiza konstrukcij, dimenzioniranje
Objavljeno v DKUM: 10.06.2010; Ogledov: 4606; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici