1. Zakonita uporaba finančnih sredstev evropske unije na primeru republike slovenijeAmila Skenderović, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskemu delu obravnavamo tematiko zakonite uporabe finančnih sredstev EU na primeru Republike Slovenije. V ta namen predstavljamo značilnosti in pomen finančnih sredstev EU na splošno. Opredelimo vrste sredstev, oblike financiranja, pomen proračuna EU, ter nadzor nad uporabo finančnih sredstev EU.
EU s lastnimi sredstvi financira proračun EU in sklade, ki izvajajo evropske politike. Regionalna evropska politika se izvaja v okviru treh skladov, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada ter Evropskim socialnim skladom, ki skupaj z Evropskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo tvorijo Evropske strukturne in investicijske sklade.
Večji del sredstev regionalne politike je namenjen manj razvitim evropskim državam oz. regijam, da bi se zmanjšale gospodarske in socialne razlike v EU. Kot teoretičen del predstavimo tudi evropske banke, ter njihove značilnosti. V nadaljevanju diplomskega dela se osredotočamo na empiričen del tako, da predstavimo primere uspešnih projektov, katere je pomagala EU s svojimi sredstvi. V nadaljevanju je opredeljena zakonitost porabe sredstev EU. Z vstopom v EU Slovenija je dobila obveznost plačevanja nacionalnega prispevka v proračun EU. Po drugi strani, pa je dobila pravico do uporabe sredstev EU.
EU skozi svoje projekte in programe izboljšuje gospodarstvo regij v EU, ter na ta način zmanjšuje gospodarske razlike med regijami. Cilj evropskih projektov je, da podpirajo nova delovna mesta, inovacije, naložbe, izboljšujejo kakovost življenja evropskih državljanov in se borijo proti onesnaževanja okolja.
Ključne besede: Evropska Unija, Slovenija, proračun, regionalna politika, evropski projekti.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 1006; Prenosov: 73
 Celotno besedilo (959,97 KB) |
2. Priložnosti za skladnejši infrastrukturni razvoj pomurskih občin s pomočjo sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvojTatjana Vrbajnščak, 2016, magistrsko delo Opis: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo.
S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR.
Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale.
Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta.
Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva.
Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Ključne besede: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Objavljeno v DKUM: 03.08.2016; Ogledov: 2082; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,52 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. KONTROLING PROJEKTOV PRI PRIDOBIVANJU NEPOVRATNIH SREDSTEV EUTadej Stanič, 2010, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je bil predstaviti vlogo kontrolinga projektov ter naloge, ki jih ta izvaja v različnih fazah pridobivanja nepovratnih sredstev EU.
V prvi fazi smo predstavili faze projektnega ciklusa evropskih projektov. Projektni ciklus lahko z drugimi besedami opredelimo kot življenjski cikel projekta. Ta definira faze, ki povezujejo začetek projekta z njegovim koncem Projektni ciklus sestavlja šest glavnih faz: programiranje, identifikacija, formuliranje in oblikovanje, financiranje, realizacija in evalvacija.
V nadaljevanju je opredeljen pojem kontrolinga projektov, ki skuša združiti prednosti projektnega vodenja in kontrolinga. Projektni kontroling je tako sistem planiranja, kontroliranja, usmerjanja in informiranja.
V zadnjem delu diplomskega dela je predstavljen pomen projektnega kontrolinga skozi projektni ciklus evropskih projektov ter aktivnosti, ki jih projektni kontroling mora izvesti za uspešno izvedbo evropskih projektov. Te naloge so:
· pregled razpisnih pogojev za pridobitev nepovratnih sredstev,
· planiranje in priprava finančnega načrta izvedbe EU projekta,
· spremljanje izvedbe projekta,
· poročanje o poteku izvedbe projekta ter priprava in izstavljanje zahtevka za izplačilo nepovratnih sredstev.
Ključne besede: projektni kontroling, projektno vodenje, projekti, kontrolnig, nepovratna sredstva EU, evropski projektni ciklus
Objavljeno v DKUM: 25.10.2010; Ogledov: 2986; Prenosov: 411
Celotno besedilo (1,19 MB) |
