| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov kot sredstvo za poenostavljeno izterjavo čezmejnih denarnih terjatev
Sara Antić, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je obravnavan evropski nalog za zamrznitev bančnih računov. Gre za nov evropski institut, ki ga je v slovenski pravni red prinesla Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki se je začela uporabljati 18. 1. 2017. Gre za ukrep, s pomočjo katerega lahko upniki dosežejo zamrznitev bančnih računov svojih dolžnikov v katerikoli izmed sodelujočih držav članic Evropske unije. V uvodnem poglavju so predstavljeni teoretični vidiki naloga za zamrznitev, kot jih določa Uredba (EU) št. 655/2014, in analiza Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L) s poudarkom na dodanem 25. poglavju z naslovom »Čezmejna zamrznitev bančnih računov«, ki je bilo dodano, da bi omogočilo učinkovitejše izvajanje Uredbe (EU) št. 655/2014. V nadaljevanju se magistrsko delo ukvarja z ukrepi zavarovanja po prenovljeni Uredbi (EU) št. 1215/2012 in nacionalnima ukrepoma zavarovanja (začasna in predhodna odredba), pri čemer je poudarek na sodni praksi slovenskih sodišč. Zadnje poglavje je namenjeno primerjavi naloga za zamrznitev z že uveljavljenimi ukrepi zavarovanja po Uredbi (EU) št. 1215/2012 in ukrepi zavarovanja po Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Bralec tega dela lahko spozna pomen in namen naloga za zamrznitev, njegovo uporabnost v vsakdanji praksi ter razmerje z nacionalnimi ukrepi zavarovanja in njihovo čezmejno izvršitvijo pred sprejetjem Uredbe (EU) št. 655/2014.
Ključne besede: evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, nalog za zamrznitev, blokada bančnega računa, začasna odredba, predhodna odredba, začasni ukrepi, ukrepi zavarovanja, postopek ex parte, čezmejni primer, izvršba
Objavljeno v DKUM: 20.07.2018; Ogledov: 1806; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
Predhodne odredbe
Maja Zelenko, 2017, magistrsko delo

Opis: Upniki, ki imajo z odločbo zagotovljeno denarno terjatev zoper dolžnika, vendar ta še ni izvršljiva, se velikokrat znajdejo pred dilemo, ali bodo lahko svojo denarno terjatev od dolžnika sploh kdaj izterjali. Da bi upnikom omogočil opravo bodoče izvršbe, je zakonodajalec v Zakonu o izvršbi in zavarovanju predvidel institut predhodne odredbe, ki ga obravnava to magistrsko delo. Predhodne odredbe so začasna in časovno omejena oblika zavarovanja denarnih terjatev, s katerimi se opravijo posamezna izvršilna dejanja, še preden je mogoča prava izvršba. Njihov namen ni prodaja stvari, temveč upniku zagotoviti zavarovanje njegovega vrstnega reda pri bodoči prodaji stvari. V prvem delu magistrsko delo celovito predstavi institut zavarovanja denarnih terjatev s predhodnimi odredbami. Pozornost je posvečena predstavitvi posebne oblike tega instituta, to je zavarovanja še ne zapadlih občasnih dajatev s prehodno odredbo ter njegova primerjava z izvršbo še ne zapadlih občasnih dajatev. Iz primerjave je razvidno, da je v praksi za upnika najugodnejše, da kumulira ta dva medsebojno neodvisna pravna instituta. Drugi del magistrskega dela je namenjen predstavitvi vpliva postopkov zaradi insolventnosti na postopek zavarovanja denarne terjatve s predhodno odredbo. Vključitev Slovenije v Evropsko unijo in posledično v enoten trg Evropske unije, kjer se ljudje, blago, storitve in denar gibljejo brez omejitev, je upnikom povzročila nemalo težav. Predvsem tistim, katerih dolžniki so svoja denarna sredstva, ki so jih imeli na bančnem računu v Sloveniji, na hitro prenesli na bančni račun v drugi državi članici Evropske unije, in to še preden je upnik uspel z zavarovanjem ali izvršbo poseči na njihov bančni račun v Sloveniji. Da bi na ravni Evropske unije omejili oškodovanja upnikov zaradi prenašanja dolžnikovih denarnih sredstev med bančnimi računi odprtimi v različnih državah članicah, je bil sprejet poseben institut zavarovanja, tako imenovani evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, ki bo predstavljen v tretjem delu magistrskega dela.
Ključne besede: postopek zavarovanja denarnih terjatev, občasne dajatve, preživninske terjatve, postopek zaradi insolventnosti, evropski nalog za zamrznitev bančnih računov
Objavljeno v DKUM: 05.12.2017; Ogledov: 2030; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici