Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Evropski bober je v Sloveniji in po večini Evrope veljal za izumrlo vrsto, ohranilo se je le nekaj populacij. Po številnih reintrodukcijah po Evropi in uveljavitvi varnostnih ukrepov se je bober vrnil. Sprva je poselil optimalnejše habitate, s povečanjem populacije pa je bil prisiljen poseliti tudi manj ugodne habitate. Do sedaj še ni bilo dobro raziskano, kateri dejavniki v okolju vplivajo na to, da bober izbere nek habitat za svoj teritorij ali ne. V okviru magistrskega dela smo za območje Goričkega na 83-ih naključno izbranih popisnih ploskvah popisali 15 abiotskih in biotskih dejavnikov. Izbrali smo ekološke dejavnike, za katere predvidevamo, da vplivajo na izbiro določene lokacije bobrovega bivanja. Ugotovili smo, da so najpomembnejši dejavniki globina vode (optimalno več kot 40 cm) in premer vodnega telesa (optimalno več kot 4 m). Kot neugodna se je izkazala globina vode, nižja od 15 cm. Višina in naklon brežine vodnega telesa sta manj pomembna, saj bober živi tudi v vodah s strmimi in z visokimi brežinami, pri čemer je bil največkrat odsoten, ko je naklon brežine presegal 60°. Bober ima raje brežine, nižje od dveh metrov, kot neugodne pa štejemo brežine, višje od štirih metrov. Pomemben dejavnik je tudi kopenski habitat ob vodnem telesu. Pri polovici primerov so na Goričkem to bile njive. Čeprav bober v določenem delu leta na njive zahaja po hrano, je gozd z naravno zeliščno vegetacijo pomembnejši vir bobrove prehrane. To je lahko ključen dejavnik naselitve določene lokalitete. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da na Goričkem še obstajajo lokalitete s primernimi ekološkimi dejavniki, ki bobru omogočajo preživetje.
Ključne besede: evropski bober, Castor fiber, habitat, ekološke spremenljivke, Goričko
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 527; Prenosov: 78
Celotno besedilo (4,17 MB)