| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
EVROPSKA UNIJA IN NJENE DIREKTIVE O VGRADNJI INFORAMCIJSKIH SISTEMOV V PREVOZNA SREDSTVA
Suzana Hribar, 2012, magistrsko delo

Opis: Skrb za varnost v cestnem prometu bi morala biti prva misel vsakega udeleženca. A žal o varnosti velikokrat razmišljamo šele takrat, ko nek vzrok že pripelje do prometne nesreče. Med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče so prekomerna hitrost, nepravilna smer vožnje in neupoštevanje pravil prednosti. Za odpravo teh vzrokov niso dovolj le izkušnje, znanje o prometnih predpisih in novo vozilo, ampak tudi varnostni sistemi tega vozila. Zato je Evropska unija izdala direktivo o vgradnji inteligentnih sistemov, katerih naloga je aktivna podpora pri vožnji, skrb za obveščanje o nevarnostih in opozarjanje v primeru nepravilnosti, izvedenih s strani voznika. Sedaj je prepuščeno avtomobilskim proizvajalcem, da pričnejo svoje sisteme množično vgrajevati v prevozna sredstva in da so ti sistemi v večji meri del serijske opreme. Na strani uporabnika pa je, da ta opozorila sprejme in skladno z njimi in s svojim znanjem ukrepa, še pred nesrečo.
Ključne besede: Direktive, projekti Evropske unije, inteligentni sistemi, prometna varnost.
Objavljeno: 16.04.2012; Ogledov: 1175; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

5.
SISTEM JAMSTVA BANČNIH DEPOZITOV V REPUBLIKI SLOVENIJI IN EU
Nika Leljak, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju sem obdelala tematiko zavarovanja depozitov. Podrobno sem razdelala zakone, ki definirajo zavarovanje bančnih depozitov. Preučila sem, kako se je višina jamstva vlog spreminjala skozi zgodovino Republike Slovenije. Opisala sem tudi direktivo iz evropske zakonodaje , in sicer Direktivo o sistemu zajamčenih vlog iz leta 1994 in njene popravke in leta 2009. V osredju dela sem natančno opisala slovenski sistem jamstva bančnih depozitov in ob tem ugotovila, da so v Sloveniji zajamčene do 100.000,00 EUR na vsaki banki na posameznega komitenta. Med seboj sem primerjala tudi zavarovanje depozitov v preostalih državah članicah Evropske unije. Tako sem prišla do zaključka, da se jamstvo med državami ne razlikuje veliko, morda bi izpostavila le Irsko, ki ima neomejeno jamstvo za depozite. Medtem ko ima večina preostalih držav jamstvo do 100.000,00 EUR.
Ključne besede: Jamstvo, depoziti, Zakon o bančništvu, evropske direktive
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1496; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
7.
8.
Potrditev skladnosti stroja za magnetno preiskavo z evropskimi direktivami
Andrej Motaln, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene zahteve za pridobitev certifikata skladnosti stroja oz. za pridobitev oznake CE ter potrebne aktivnosti za zagotavljanje tehnične skladnosti novega stroja z zahtevami evropskih direktiv. Stroj, ki smo ga izdelali v podjetju, omogoča hitrejše in natančnejše meritve vzdolžnih ter prečnih razpok in bolj ergononomično ter varno delo. Pri sami izdelavi smo morali upoštevati vse ukrepe za varstvo pri delu in zahteve evropskih direktiv. Pri pridobitvi dokumentacije nam je pomagal IVD (Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor), ki nam je tudi izdal certifikat.
Ključne besede: ugotavljanje skladnosti, evropske direktive, stroj za magnetno preiskavo, ocena tveganja.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 341; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

9.
PROBLEM NEZAKONITEGA PRISELJEVANJA NA OZEMLJE EVROPSKE UNIJE IN PRIDOBIVANJE STATUSOV OSEB S POTREBO PO MEDNARODNI ZAŠČITI PO PRAVU EU IN RS
Luka Fekonja, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavan problem nezakonitega priseljevanja na območju Evropske unije in Republike Slovenije, ki predvsem v zadnjem desetletju predstavlja enega izmed večjih izzivov državam članicam, tako v praksi kot tudi v teoriji. Na podlagi aktualne zakonodaje Republike Slovenije in zakonodaje Evropske unije je podrobneje opisan postopek in pogoji predpisani za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. V uvodnem poglavju je obravnavana problematika nezakonitega priseljevanja skozi aktualne statistične podatke ter primerjava le-teh med posameznimi državami članicami. Nadalje so predstavljeni posamezni pogostejši izrazi v povezavi z izbrano temo, kot so begunec, azilant, prosilec za azil, mednarodna zaščit ali azil ipd., ki so, zaradi svoje podobnosti lahko zavajajoči in hitro postanejo predmet zmot in nerazumevanja. Obravnavani so tudi vzroki in vrste nezakonitega priseljevanja na podlagi različnih migracijskih teorij, ter običajne poti, po katerih migranti dosegajo zunanje meje držav članic Evropske unije. V tem poglavju so povzete tudi kazni za nedovoljeno prečkanje meja Republike Slovenije, predpisane v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije. V drugem poglavju je opisana aktualna zakonodaja Evropske unije in pravni predpisi, ki urejajo omenjeno področje. V začetku je predstavljen razvoj na področju azilnega prava vse od prvih pravil do aktualne pravne ureditve in prizadevanja ter težnje po harmonizaciji ureditev azilnega prava med državami članicami Evropske unije. Na podlagi zakonodaje je predstavljen celoten postopek od nezakonitega vstopa na ozemlje katere od članic Evropske unije do vložitve in obravnave prošnje ter pogojev, predpisanih za pridobitev mednarodne zaščite. Predvsem je govora o direktivah in uredbah, ki jih je večina držav članic implementirala v svojo zakonodajno ureditev. V tretjem poglavju diplomskega dela je predstavljena domača zakonodaja na področju prava tujcev in azilnega prava v Republiki Sloveniji, ki se v veliki meri, zaradi harmonizacije pravil iz drugega poglavja v nacionalno zakonodajo Republike Slovenije, navezuje na prejšnje poglavje. Prav zaradi navezovanja na domača pravila in pravila Evropske unije pa so izpostavljene razlike v ureditvi med obema obravnavanima zakonodajama. V zadnjem poglavju pa je omenjena še problematika najjužnejšega italijanskega otoka Lampeduse, ki je obenem najjužnejša točka Italije, in ki se zadnja desetletja spopada z valom nezakonitega priseljevanja migrantov. V nadaljevanju so obravnavani še ureditev statusa begunca v skladu z italijansko ustavo, postopek pridobitve mednarodne zaščite po aktualni italijanski zakonodaji ter razlika med ureditvami Republike Italije, Evropske unije in Republike Slovenije v obravnavanju in interpretaciji izraza begunec.
Ključne besede: Begunec, azil, mednarodna zaščita, subsidiarna zaščita, direktive, zakonodaja Evropske unije, zakonodaja Republike Slovenije, Lampedusa, migrant, Republika Italija, Dublinska uredba, direktive.
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 608; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici