Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga je pregled kratke zgodovine kulturne dediščine, od prvih pobud ohranjanja, ustanavljanja muzejev, do različnih politik, ki so bile predlagane na ravni Evropske unije in pobud ter možnosti sofinanciranja, z namenom ohranjanja in varovanja, ki jih je EU vzpostavila za in v sodelovanju z državami članicami. Kultuna dediščina se sooča z grožnjami kot so podnebne spremembe, vojne in ne nazadnje tudi masovni turizem, kar je rezultirano v težnji po ponovni opredelitvi politik kulturne dediščine, z namenom njenega ohranjanja, razširjanja in približanja ljudem, da bi vsi začutili odgovornost do skupne zgodovine. Na podlagi tega in tudi čedalje hitrejšega vstopa sveta v digitalno dobo so se začele razvijati politike digitalizacije kulturne dediščine in vzpostavitve skupnih podatkovnih prostorov, kjer bo digitalizirana dediščina na voljo za spoznavanje, raziskovanje in izobraževanje vsem, hkrati pa se je začel z vpeljavo digitalnega razvijati povsem nov odnos med ustanovami kulturne dediščine in obiskovalci. Evropska unija je prepoznala kulturno dediščino kot pomemben del skupne zgodovine in kot pomemben sektor povezovanja, kar pomeni, da mu je v zadnjih petnajstih letih z usmerjenim financiranjem pomagala do preporoda in ponovne oživitve. Magistrska naloga raziskuje dobre primere projektov in implementacije različnih novih tehnologij, hkrati pa ob koncu ponudi tudi določene smernice sofinanciranja podobnih projektov v novem finančnem obdobju 2021-2027 ter med programi sofinanciranja in politikami potegne vzporednice, ki so lahko v pomoč novim prijaviteljem.
Ključne besede: kulturna dediščina, evropska sredstva, digitalizacija, virtualna resničnost, Europeana
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 156; Prenosov: 24
Celotno besedilo (16,49 MB)

Opis: Republika Slovenija je od leta 2004 z vstopom v Evropsko unijo upravičena do črpanja sredstev iz proračuna Evropske unije. Slovenija se pri črpanju sredstev iz Evropske unije srečuje s težavami, ker še vedno nima regij, temveč številne majhne, večinoma finančno šibke občine in regionalna središča, katerih razvoj je večinoma financiran s sredstvi iz državnega proračuna. Ker v Sloveniji še vedno nimamo regij, predstavljajo občine osnovne enote za izvajanje regionalnega razvoja države. Strokovna literatura navaja, da občine ne morejo bistveno vplivati na skladnejši regionalni oziroma gospodarski razvoj, saj kohezijska politika Evropske unije daje prednost večjim, regionalno usmerjenim projektom. V Sloveniji deluje 212 občin. Občine so po velikosti, številu prebivalcev in gospodarski moči zelo različne, zato je naloga države, da zagotovi tak sistem financiranja občin, ki bo omogočal njihovo učinkovitost in enakost pri izvajanju zakonsko določenih nalog. Občina predstavlja samostojno gospodarsko enoto. Če so občine gospodarsko in ekonomsko močnejše, lahko namenijo več proračunskih sredstev zadovoljevanju tistih javnih potreb, ki omogočajo višji življenjski standard prebivalcev. Z reformo lokalne samouprave je večina novonastalih občin videla uspešnejši gospodarski preboj svoje lokalne skupnosti v odcepitvi od matičnih občin. Vendar nove, finančno šibke občine (dobra polovica slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev), večinoma niso doprinesle k večjemu gospodarskemu razvoju regije, temveč prej k večji regionalni razdrobljenosti in zmanjšanju vloge lokalne samouprave. Ker sedanji sistem financiranja občin dodatno povečuje odvisnost od finančnih sredstev iz državnega proračuna in v večini slovenskih občin ne omogoča občinam finančne avtonomije, ki je osnova lokalne razvoja, so sredstva iz skladov Evropske unije velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenskih regij. Čeprav imajo občine težave s pridobivanjem evropskih sredstev, so se prejeta transferna sredstva iz proračuna Evropske unije leta 2014 bistveno povečala. Evropski razvojni denar je tako postal drugi največji vir prihodka občinskih proračunov, saj občine več denarja zberejo le še z dohodnino. Tako so za Slovenijo evropska sredstva pomemben dolgoročni dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Čeprav financiranje projektov iz skladov Evropske unije le dopolnjuje nacionalne politike razvoja, predstavljajo evropska sredstva dodatna vrednost projektom, velikokrat pa so celo nujna za njihovo izvedbo, kar se še bolj odraža v času gospodarske in finančne krize. V času povečane obremenjenosti javnih financ, neustreznega financiranja lokalne samouprave, sredstva iz skladov EU zagotavljajo pomemben prispevek pri izvajanju razvojnih funkcij države. Glavni namen naloge je ob proučitvi aktualnega financiranja lokalnih skupnosti in problematiki zadolževanja občin na primeru Pomurske statistične regije ugotoviti ali bi Republika Slovenija lahko pridobila več sredstev iz proračuna EU, če ne bi bila razdrobljena na 212 občin, ker bi bile večje občine učinkovitejše pri črpanju sredstev EU.
Ključne besede: financiranje občin, lokalna samouprava, viri financiranja, lokalna skupnost, občine, zadolževanje občin, Evropska unija, črpanje sredstev EU, sredstva iz proračuna EU.
Objavljeno v DKUM: 07.03.2017; Ogledov: 1995; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: V okviru magistrske naloge bomo izhajali iz zadnje čase precej aktualne teme oz. problema, zakaj prihaja do precejšnje razlike med načrtovano in dejansko dinamiko črpanja evropskih sredstev, oziroma zakaj slovenska podjetja in organizacije ne črpajo evropskih sredstev dovolj učinkovito. Teoretično bomo opredelili pojme EU ter opisali institucije, pravne predpise in tehnike dela, ki urejajo področje evropskih sredstev. V raziskovalnem delu bomo ugotavljali, koliko organizacij in katere redno sodelujejo v evropskih projektih in kaj je ključnega pomena za njihovo sodelovanje. Cilj raziskave je: identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito pridobivanje sredstev, izpostavitev smernic za uspešno prijavo, osnovanje modela učinkovitega pridobivanja sredstev. S pomočjo rezultatov raziskave bomo spremenili oz. zavrnili hipotezo, predstavili ugotovitve, model učinkovitega pridobivanja sredstev ter predloge za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: - Evropska unija - Evropska sredstva - Kohezijska politika - Finančni okvir EU - Vodenje projektov
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1402; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Analiza institucionalne ureditve in uspešnosti črpanja iz strukturnih skladov v izbranih državah EU je bila narejena z namenom dokazati povezavo med obema. Najprej smo proučili absorbcijsko sposobnost črpanja sredstev treh najuspešnejših držav na tem področju: Irske kot vodilne med starejšimi članicami EU ter Estonije in Slovenije kot vodilnih držav med novimi članicami EU. V nadaljevanju smo analizirali institucionalni okvir črpanja sredstev iz strukturnih skladov v izbranih državah. Glede na rezultate raziskave je mogoče ugotoviti, da institucionalna ureditev strukturnih skladov v posamezni državi verjetno ni ključni dejavnik uspešnosti črpanja teh sredstev.
Ključne besede: struktura, skladi, sredstva, Evropska unija, Slovenija, EU
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1244; Prenosov: 77
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: financiranje, projekti, finančna sredstva, Evropska unija, neprofitne organizacije, skladi, Slovenija, javni razpis, podpora, ekonomska pomoč, fond, investicijski skladi
Objavljeno v DKUM: 02.06.2012; Ogledov: 1512; Prenosov: 100
Celotno besedilo (478,73 KB)