| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi
Aleš Zver, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi smo izdelali z namenom, da ocenimo, kam peljejo podnebne spremembe na področju kmetijstva v Evropi. Ugotavljamo, da imajo podnebne spremembe tako negativne kot pozitivne posledice za kmetijstvo, hkrati pa sama kmetijska dejavnost lahko vpliva na spreminjanje podnebja. S tremi različnimi globalnimi podnebnimi modeli (CC, HE in MP), v sklopu katerih smo obravnavali tri različne scenarije (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5), ter s pomočjo geografskega informacijskega sistema, smo izdelali karte, ki nakazujejo trend spreminjanja podnebnih pogojev za izbrane kmetijske kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da bi se lahko povprečne letne temperature po najbolj pesimističnem scenariju (RCP8.5) na posameznih območjih v Evropi dvignile tudi za več kot 5 °C. Za analizo smo izbrali najbolj tradicionalne oz. specifične kmetijske kulture v Evropi, to so pšenica [Triticum aestivum L.], koruza [Zea Mays L.], krompir [Solanum tuberosum L.] in oljka [Olea europaea L.]. Na podlagi bioklimatskih lastnosti za posamezno kulturo smo izdelali karte, ki prikazujejo podnebno ustreznost za pridelavo izbrane kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da se bo ustreznost za pridelavo izbranih kmetijskih kultur v prihodnosti ob obravnavanih podnebnih trendih v splošnem pomikala v višje geografske širine in nadmorske višine. Na podlagi rezultatov podnebne ustreznosti smo analizo nekoliko poglobili s pomočjo metode CVA (Change Vector Analysis) in tako ugotavljali, na katerih območjih v Evropi bo v prihodnosti imela temperatura zraka in na katerih spremenjena količina padavin večji pomen pri spreminjanju podnebne ustreznosti za pridelavo oz. gojenje izbranih kmetijskih kultur.
Ključne besede: evropska kmetijska politika, globalni podnebni modeli, podnebne spremembe, podnebna ustreznost, kmetijske kulture, RCP
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 818; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (6,44 MB)

2.
Družbenogospodarske značilnosti vinogradništva v Radgonsko-Kapelskih goricah
Jože Pisar, 2016, diplomsko delo

Opis: Radgonsko-Kapelske gorice so z vidika vinogradništva med najpomembnejšimi pokrajinami v Sloveniji. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj vinogradništva skozi najpomembnejše faze, ki so zaznamovale preteklo obdobje in sedanjost. Študij strokovne literature, internetnih virov ter zbiranje informacij in podatkov na terenu so bili podlaga ustvarjanja diplomskega dela. Z novo razvojno paradigmo podeželja se je spremenila vloga kmetijstva in posledično vinogradništva v pojmovanju podeželskega prostora. Vinogradništvo zaseda pomembno vlogo v sklopu ohranitve kulturne pokrajine. Naravne in kulturne danosti omogočajo nadaljnji razvoj panoge v smeri ustvarjanja novih delovnih mest in povezovanja s turistično dejavnostjo, ki ima na tem območju velike razvojne možnosti. V prihodnosti bo potrebno še večje sodelovanje med lokalnimi partnerji, saj bodo le tako premostljive pomanjkljivosti, ki se kažejo v majhnosti in posledično nedostopnosti na trgu. Vinogradniki morajo biti usmerjeni v ustvarjanje dodane vrednosti svojih proizvodov in storitev, katerih temelj so naravne danosti in tradicija, ki se kaže v uspešnosti podjetja Radgonske gorice d. d. ter je zgodba o uspehu vinogradništva in vinarstva Radgonsko-Kapelskih goric.
Ključne besede: Radgonsko-Kapelske gorice, nova razvojna paradigma podeželja, Skupna evropska kmetijska politika, vinogradništvo, viničarstvo, obnove vinogradov, Radgonske gorice d. d.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 779; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

3.
KMETIJSKE SUBVENCIJE V SLOVENIJI
Martina Rihter, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar zajema glavne značilnosti skupne kmetijske politike EU in kmetijske politike v Sloveniji ter njen razvoj. SKP je nastala zaradi potreb po povečanju in zagotovitvi zadostne količine hrane in je ena izmed najstarejših in tudi najpomembnejših skupnih kmetijskih politk EU. Njene naloge so se skozi tehnološki razvoj razvijale ter spreminjale. Sedaj posveča večjo pozornost varovanju okolja in razvoju podeželja. Predstavljena je tudi kmetijska politika Slovenije ter njene značilnosti. Slovensko kmetijstvo zaradi naravnih pogojev in strukture kmetij zaostaja za evropskim kmetijstvom. Slovenija stremi k temu, da bi čim več mladih ljudi prevzemalo kmetije in zato nudi tudi enkratno finančno pomoč. Kmetijske subvencije so dokaj zapleten program za spodbujanje kmetijstva. Od osamosvojitve Slovenije so se zakoni za obdavčitev subvencij večkrat spremenili, kot so se spremenili tudi pogoji za pridobitev subvencij. Tako so tudi letos predstavili novosti za leto 2012. V letu 2012 shema neposrednih plačil vključuje: • nadaljevanje izvajanja regionalnega modela sheme enotnega plačila (v nadaljnjem besedilu SEP) z vsemi dodatki, dodeljenimi do vključno leta 2010; • dodatke, dodeljene v letu 2012; • dodatek na plačilne pravice zaradi razvezave posebne premije za bike in vole; • dodatek na plačilne pravice zaradi razvezave pomoči za stročnice in podpore za pridelavo lupinarjev; • nadaljevanje izvajanja ukrepa ERG in • dodatna plačila za mleko za gorska višinska in strma KMG.
Ključne besede: Ključne besede: Skupna kmetijska politika, Evropska unija, subvencije, neposredna plačila, SEP, posebna premija, plačilna pravica, ERG, KMG
Objavljeno: 28.11.2012; Ogledov: 3351; Prenosov: 603
.pdf Celotno besedilo (919,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici