| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Postopek vključevanja Severne Makedonije v Evropsko unijo in implementaciji pravil računovodenja v nacionalno pravo
Petar Brdaroski, 2023, diplomsko delo

Opis: Severna Makedonija je neobalna država na Zahodnem Balkanu. Od svoje osamosvojitve leta 1991 je Severna Makedonija izkazala nenehno predanost zasledovanju politične stabilnosti, gospodarskih reformah in evropske vrednote, ki jih sama po sebi ima in spoštuje. Ker je sorazmerno majhna evropska država v razvoju, ima najboljše možnosti za rast in stabilizacijo v Evropski uniji. Toda je država kandidatka od leta 2005, s čimer je del enega najdaljših evropskih integracijskih maratonov v zgodovini Evropske unije. Evropska Unija, kot najboljša evropska spodbujevalka miru in blaginje, ima instrumente, s katerimi spodbuja evropske države k močnemu povezovanju, prizadevanju za skupne cilje, hkrati pa promovira ohranjanje različnih kultur in načinov življenja. Postopek vključevanja novih držav članic se je zaradi dosedanjih izkušenj Unije bistveno spremenil, zato je pomembno, da države, ki si želijo vstopa v EU, razumejo, zakaj in kako se spreminja ter kako bo to vplivalo nanje.
Ključne besede: Evropska unija, Severna Makedonija, evro-integracija, implementacija, vrednote, računovodska pravila
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 327; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
PROCES UVEDBE SKUPNE EVROPSKE VALUTE V REPUBLIKI MAKEDONIJI
Nikola Naumovski, 2016, diplomsko delo

Opis: Proces uvedbe skupne evropske valute oziroma vstop v Evropsko ekonomsko in monetarno unijo (EMU) predstavlja za posamezno državo pomembno stopnjo v procesu gospodarske konvergence z Evropsko unijo (EU). Pred vstopom v EMU mora država izpolniti določena družbeno-gospodarska merila, ki ji omogočajo opustiti svojo neodvisno denarno politiko kot sredstvo ohranjanja gospodarske stabilnosti oziroma zunanjega in notranjega ravnovesja. Zmožnost države, da ohranja gospodarsko stabilnost brez potrebe po neodvisni denarni politiki, se lahko vrednoti s pomočjo normativnih in teoretičnih meril, ki so predstavljena v ekonomski literaturi. Normativna merila, ki jih zajemajo maastrichtski konvergenčni kriteriji, predstavljajo nujni pogoj za sprejetje skupne evropske valute; če jih država pristopnica ne izpolni, ne sme vstopiti v EMU. Po drugi strani pa teoretična merila, ki jih zajema teorija optimalnega valutnega območja, sicer ne zahtevajo formalne izpolnitve, a še posebej dobro dopolnjujejo pričujočo analizo, saj širijo razumevanja obravnavanega problema. V pričujočem diplomskem delu smo na podlagi nizov kriterijev ovrednotili pripravljenost, da bo Republika Makedonija za vstop v EMU, pri čemer moramo opozoriti, da analiza temelji na predpostavki, da bo Republika Makedonija sčasoma postala članica Evropske unije – v letu 2016 je namreč še vedno država kandidatka. Analiza stopnje nominalne konvergence – po merilih stabilnosti cen in deviznega tečaja, nizke stopnje dolgoročnih obrestnih mer in fiskalne discipline – sicer kaže, da Republika Makedonija uspešno izpolnjuje številne maastrichtske konvergenčne kriterije, vendar pomembni izzivi ostajajo. Rast produktivnosti v izvoznem sektorju ob hitrejši rasti nemenjalnih cen lahko namreš prispeva k povečanju inflacijskih pritiskov. Prav tako lahko nadaljnja liberalizacija kapitalskega trga zmanjša že tako nizko raven monetarne avtonomije države in posledično vodi do višje variabilnosti deviznega tečaja. Vendar bo v tem primeru višja stopnja integracije kapitalskega trga vodila v znižanje dolgoročnih obrestnih mer, ki so trenutno občutno višje od tistih v EU. In nenazadnje, čeprav je bil javni dolg ohranjen na zmerni ravni, lahko nedavno povečanje proračunske porabe ogrozi dolgoročno vzdržnost javnega dolga Republike Makedonije. Po analizi realne konvergence sodeč je Republika Makedonija v zgodnjih fazah, saj je njen bruto domači proizvod na prebivalca trikrat nižji v primerjavi z Evropsko unijo. V nadaljnji analizi smo preverili naslednja merila teorije optimalnega valutnega območja: i) stopnja trgovinske povezanosti (velikost in odprtost gospodarstva, diverzifikacija izvoza in uvoza), ii) stopnja simetričnosti poslovnih ciklov (korelacija BDP) med Evropsko unijo in Republiko Makedonijo, in iii) nemonetarni mehanizmi prilagajanja (plačna in cenovna fleksibilnost, mobilnost delovne sile in kapitala). Izidi analize kažejo, da so med gospodarstvi Republike Makedonije in Evropske unije še vedno izrazite razlike, zaradi katerih ne tvorita optimalnega valutnega območja, čeprav je raven trgovinske povezanosti med njima visoka. Predvsem gre izpostaviti izrazito razliko v sogibanju BDP obeh gospodarskih enot, kar nakazuje, da utegnejo imeti gospodarski šoki asimetrično naravo. Do enakih zaključkov pridemo tudi, če upoštevamo strukturo BDP. Nemonetarni mehanizmi prilagajanja so zato toliko bolj potrebni za ohranitev notranjega in zunanjega ravnotežja v makedonskem gospodarstvu. A naš pregled kaže, da so nedovolj operativni. Podroben pogled namreč odkriva togost cen in plač ter nizko stopnjo mobilnosti z izjemo zunanje mobilnosti delovne sile, ki je služila kot temeljni nemonetarni mehanizem prilagajanja. Skratna, Republika Makedonija se mora soočiti s pomembnimi izzivi in sprejeti ustrezne ukrepe, da bo izpolnila tako maastrichtske kriterije kot merila optimalnega valutnega območja ter tako zagotovila uspešno uvedbo skupne evropske valute.
Ključne besede: Republika Makedonija, vstop v Evropsko unijo, monetarna integracija, maastrichtski konvergenčni kriteriji, optimalno valutno območje, Evropska ekonomska in monetarna unija, režimi deviznih tečajev, uvedba skupne evropske valute.
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 1406; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
Is there a gap in economic culture between EU countries and the transition economies?
Milan Zver, Tjaša Živko, Vito Bobek, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: The process of EU enlargement is in its final stage, the CEECs have more or less adapted to the western standards, which is not yet sufficient for successful completion of the transition process successfully. We have learned from the failed communism that the imported norms, institutions and practices can cause entropy, unless they reflect the prevailing cultural orientation in the society. People should believe that what they are presented as right (norms) is also good (values). For this reason the system of norms and values should be developed simultaneously. The research results show that the symptoms of economic cultures are less evident in the CEECs than in the selected EU countries, thus the democratic socialization (stimulated from outside) is the key issue. For this reason the CEECs should be included in the network of the Euro- Atlantic integrations as soon as possible in order to ensure the democratic stability and economic efficiency of Europe.
Ključne besede: EU, Evropska unija, tranzicija, članstvo, kultura, ekonomija, vrednote, demokracija, integracija, integracijski procesi
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1488; Prenosov: 76
URL Povezava na celotno besedilo

4.
STALIŠČA MLADIH DO EVROPSKE UNIJE
Barbara Frank, 2014, diplomsko delo

Opis: Tako Evropska unija kot družbena kategorija mladih sta za današnjo slovensko družbo zelo pomembni, saj Evropska unija predstavlja tisto nadnacionalno institucijo, ki pomembno vpliva na odločitve in delovanje slovenske države, mladi pa so tista družbena skupina, ki bo v prihodnosti pomagala te procese soustvarjati in spreminjati. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se najprej osredotočili na skupino mladih kot družbeno kategorijo ter podali različne definicije le-te. V nadaljevanju smo se osredotočili na aktualne politike, ki jih Evropska unija izvaja na področju mladine, hkrati pa smo izpostavili tudi posamezne programe, namenjene dobrobiti ter razvoju družbene kategorije mladih. Nadaljevali smo s preučevanjem preteklih raziskav na temo stališč mladih do Evropske unije, ki predstavljajo glavnino empiričnega dela pričujoče diplomske naloge. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave Mladina 2013, ki so jo izvedli raziskovalci Filozofske fakultete v Mariboru, analizirali stališča, mnenja in ocene mladih v Sloveniji glede Evropske unije ter dejavnike le-teh. V četrtem poglavju smo strnili vse ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem diplomskega dela, hkrati pa za določene zaključke poiskali razlage in odgovore. Ugotovili smo namreč, da imajo mladi v Sloveniji pozitivno stališče do Evropske unije le na ravni evropske integracije, medtem ko so njihova stališča do EU na politični in gospodarski ravni negativna. Pričujoče diplomsko delo nam tako daje poglobljen vpogled v problematiko stališč mladih v Sloveniji do Evropske unije.
Ključne besede: Mladi, družbena skupina, institucija, Evropska unija, Evropska komisija, Slovenija, stališče, mladinska politika, mladinski programi, politika, gospodarstvo, evropska integracija, prihodnost.
Objavljeno v DKUM: 07.04.2014; Ogledov: 2352; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
VPLIV VSTOPA HRVAŠKE V EVROPSKO UNIJO NA LOGISTIČNE PROCESE PODJETJA X
Alen Brkić, 2013, diplomsko delo

Opis: V prvem delu so predstavljeni teoretični vidiki logistike in logističnih procesov. Pomembnost logistike v globalnem svetu in vpliv različnih vej logistike na ekonomski sistem. Bolj podrobno sta predstavljena makro in mikro vidik logistike. Predstavljena je Evropska unija kot ekonomska integracija, vzroki za nastanek, posledice za nacionalna gospodarstva, ki so vključena v to ekonomsko integracijo in gospodarske značilnosti, ki jih značilne za Evropsko unijo. V drugem delu diplomski seminar predstavlja podjetje X, ki se ukvarja predvsem s proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov, logistične procese v podjetju in nekatere postopke poslovanja. V zadnjem delu je predstavljen ugotovljen vidik vpliva vstopa Hrvaške v Evropsko unijo in s tem določene spremembe pri načinu poslovanja in logističnih procesov s to južno sosedo za podjetje X.
Ključne besede: logistika, Evropska unija, logistični procesi, ekonomska integracija, nabava
Objavljeno v DKUM: 05.11.2013; Ogledov: 1565; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1004,22 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici