| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vzpon populizma v evropskih gospodarstvih in njegove ekonomske posledice
Zarja Korez, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo pojav populizma, ki je inherentna politična značilnost sodobnih (evropskih) demokracij. Razmah populizma se je v Evropi v zadnjih desetletjih povezoval s krepitvijo tako skrajno desnih kot skrajno levih političnih gibanj in strank. Največ ga je moč zaznati v vzhodnem delu Evrope, kjer nezadovoljstvo prebivalstva zaradi lastnega slabšega družbeno-ekonomskega položaja krepi več radikalnih populističnih strank. Tudi Zahodna Evropa ni imuna na nezadovoljstvo prebivalstva, kjer pa je to usmerjeno predvsem v kritike Evropske unije in njenih institucij. V diplomskem delu tako predstavljamo, kako izbruhi gospodarskih kriz, zunanjetrgovinska liberalizacija, finančna globalizacija, povečevanje dohodkovne neenakosti, migracije delovne sile in neuspešnost ekonomskih politik v kombinaciji s kulturnim odporom povečujejo populistično podporo, ki obravnavane negativne gospodarske procese še krepijo. Predstavimo tudi možne strategije za omejevanje populističnih strank, ki lahko ponovno pomagajo vzpostaviti demokratična in liberalna načela evropskih gospodarstev.
Ključne besede: Populizem, posledice populizma, obvladovanje populizma, evropska gospodarstva, institucije.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 757; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

2.
Primerjava mednarodne konkurenčnosti izbranih evropskih gospodarstev
Gašper Škrlec, 2021, diplomsko delo

Opis: Krepitev konkurenčnosti gospodarstva je ena izmed prednostnih nalog za doseganje dolgoročnega razvoja države. Proučili smo koncept mednarodne konkurenčnosti po različnih avtorjih in ekonomskih šolah ter izpostavili ključne dejavnike pri doseganju le-te. Ocenjevanje konkurenčnosti držav smo preučili po metodologijah WEF in IMD ter pri tem izpostavili njuno problematiko. Ugotovili smo, da je pojem konkurenčnosti države pojasnjen heterogeno, velikokrat je opredeljen teoretično in metodološko različno. V diplomskem delu smo analizirali tudi pet različnih evropskih držav, in sicer na podlagi različnih parcialnih indikatorjev konkurenčnosti v obdobju od leta 2008 do 2019. Na podlagi statističnih podatkov smo identificirali konkurenčne prednosti izbranih evropskih gospodarstev in v nadaljevanju izpostavili izzive za ekonomsko politiko.
Ključne besede: konkurenčnost, indikatorji konkurenčnosti, evropska gospodarstva, strategija gospodarskega razvoja.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 1062; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1007,98 KB)

3.
Primerjava produktivnosti dela v izbranih evropskih gospodarstvih
Evelin Landeker, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu preverjamo hipoteze o tendenčno počasnejši rasti produktivnosti dela in skupne faktorske produktivnosti v šestih evropskih gospodarstvih in v šestih gospodarskih sektorjih znotraj okvirnega obdobja od 1990 do 2019. Povprečne letne stopnje rasti BDP na uro dela in rasti BDP na zaposlenega se v drugem obdobju primerjalno s prvim obdobjem znižujejo v petih od šestih preučevanih držav, medtem ko se povprečne letne stopnje rasti BDP na prebivalca zmanjšujejo v vseh preučevanih državah. V petih od šestih opazovanih držav so se povprečne letne stopnje rasti skupne faktorske produktivnosti v letih od 2008–2018 glede na obdobje 1991–2007 zmanjšale. Sektor kmetijstva, gozdarstva in ribolova in sektor finančnih in zavarovalniških dejavnostih izkazujejo zniževanje povprečnih letnih stopenj rasti realne dodane vrednosti na uro dela v drugem časovnem okviru glede na prvi časovni okvir v vseh obravnavanih državah.
Ključne besede: produktivnost dela, skupna faktorska produktivnost, proizvodna funkcija, evropska gospodarstva.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 1081; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

4.
Dejavniki gospodarske rasti v evropskih državah
Špela Klara Mauhler, 2021, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo vključuje razlage gospodarske rasti v ekonomski teoriji s klasičnega, neoklasičnega in keynesianskega vidika ter teorijo endogene rasti. Po statističnemu pregledu dinamike gospodarske rasti v Luksemburgu, Nemčiji, Italiji, Grčiji, na Portugalskem, Irskem in Norveškem v obdobju 1995–2020, delo vključuje analizo kvantitativnih in kvalitativnih dejavnikov gospodarske rasti s ponudbene in povpraševalne strani. Spričo statistične analize je bilo ugotovljeno, da imajo terciarna izobrazba, mednarodna odprtost, zaposlenost, vlaganja v raziskovalno-razvojno dejavnost, obseg investicijskih izdatkov in participacija v vseživljenjskem učenju pomembno vlogo v procesu gospodarske rasti v opazovanih državah. Uspešnejša gospodarstva beležijo tudi nižjo raven korupcije in razširjenost vladavine prava.
Ključne besede: Gospodarska rast, investicije, delovna sila, raziskave in razvoj, evropska gospodarstva.
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 1239; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

5.
Plačne razlike med spoloma v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem
Laura Volasko, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu obravnavamo plačne razlike, glavna tematika pa je plačna vrzel med spoloma. Predvsem nas zanima, kateri so poglavitni dejavniki plačnih razlik med moškimi in ženskami in ali so ženske na trgu dela še vedno obravnava kot ekonomsko manj vredne. Z drugimi besedami, ali delodajalci diskriminirajo žensko polovico populacije in je ne želijo zaposliti, ker menijo, da niso sposobne opravljati določenih delovnih mest, ali je treba razloge za plačne razlike iskati kje drugje. Enakopravnost spolov na trgu dela je namreč pomembna tako za vse posameznike kot tudi za družbo kot celoto, saj lahko z enakopravnim obravnavanjem obeh spolov dosegamo višjo učinkovitost na trgu. Diplomski projekt je razdeljen na štiri sklope. V prvem delu predstavljamo poglavitne značilnosti trga dela in njegove posebnosti. Drugi del zajema pojasnjevanje dejavnikov, ki vplivajo na plačne razlike. V tretjem delu sledi analiza podatkov za Slovenijo, Nemčijo, Avstrijo in Hrvaško, v zadnjem delu pa s pomočjo izbranih študij te podatke podrobneje preučimo in iščemo razloge za obstoječe situacije. Skozi analizo pridemo do ugotovitev, da so plačne razlike med spoloma v Nemčiji in Avstriji precej visoke, v Sloveniji in na Hrvaškem pa so glede na evropsko povprečje nizke. Različne razloge za to predstavljamo skozi celotno delo.
Ključne besede: trg dela, plača, plačne razlike, plačna vrzel med spoloma, evropska gospodarstva
Objavljeno v DKUM: 06.12.2019; Ogledov: 1475; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

6.
Dejavniki izvoza v majhnih gospodarstvih Evropske unije z ekonometrično analizo izbranih držav
Klemen Rakovič, 2018, diplomsko delo

Opis: V tem delu diplomskega projekta je predstavljena ekonometrična analiza izvoznih funkcij za izbrana majhna gospodarstva Evropske unije. Izbor držav za analizo je potekal na podlagi makroekonomskih lastnosti, pri čemer smo želeli izbrati tri gospodarstva, ki so si med seboj čim bolj različna. Za vsako izmed treh izbranih držav smo zasnovali linearno in dvojno logaritemsko obliko izvozne funkcije, kateri smo med seboj primerjali ter izbrali ustreznejšo za nadaljnjo analizo. Pojasnjevalne spremenljivke, ki smo jih uporabljali pri sestavi funkcij, so indeks industrijske proizvodnje, bruto plače v industriji in pogoji menjave. Pri vseh treh gospodarstvih smo ocenili, da je primernejši dvojni logaritemski model. V nadaljevanju smo za izbrane funkcije preverjali štiri predpostavke. To so normalna porazdelitev, neprisotnost multikolinearnosti, neprisotnost heteroskedastičnosti ter neprisotnost avtokorelacije. Prve tri predpostavke smo lahko potrdili, slednjo pa ne. Avtokorelacijo je zato bilo potrebno odpraviti, kar smo storili s pomočjo avtoregresijskih členov.
Ključne besede: ekonometrična analiza, izvozna funkcija, majhna gospodarstva, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 16.11.2018; Ogledov: 1214; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

7.
Vloga evropskega parlamenta v mednarodni trgovini
Nikolina Travner, 2017, magistrsko delo

Opis: Evropska unija predstavlja največje svetovno gospodarstvo z največjim enotnim notranjim trgom. Skupna trgovinska politika je eno izmed prvih področij političnega sodelovanja na ravni Evropske unije, pri katerem so države članice podelile del svoje suverenosti njenim institucijam. S skupno trgovinsko politiko Evropska unija določa smernice, pri čemer pa igrajo pomembno normativno vlogo mednarodni sporazumi, ki jih ta sklepa s tretjimi državami. Evropska unija se je morala soočiti s spremenjeno strukturo in vzorci mednarodne trgovine, ki so jih prinesli novi ekonomski igralci, tehnološki dosežki in svetovna finančna kriza. Z namenom zagotovitve gospodarske rasti in delovnih mest je določila ukrepe, ki naj med drugimi omogočijo tudi večjo transparentnost, demokratičnost in legitimnost Evropske unije. Pri tem je najpomembnejšo vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe. Slednja je bistveno okrepila vlogo Evropskega parlamenta, med drugim tudi s povečanjem njegovega vpliva na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. Problem, ki je v magistrskem delu analiziran, je vloga Evropskega parlamenta kot predstavniškega organa državljanov Evropske unije, v institucionalni verigi Evropske unije in njenega vplivanja na mednarodno trgovino. Naloga opredeljuje vlogo Evropske unije v mednarodni trgovini na podlagi osnovnih statističnih podatkov njenega delovanja in njenega vpliva v Svetovni trgovinski organizaciji. Delo obširneje razlaga pomen mednarodnih sporazumov, njihov razvoj in postopek sklepanja ter se pri tem osredotoča na mednarodne trgovinske sporazume. Z namenom čim boljšega prikaza vloge Evropskega parlamenta v mednarodni trgovini je v delu najprej razložena njegova funkcija in na kratko prikazan razvoj povečevanja njegovih pristojnosti. V osrednjem delu magistrske naloge je predstavljena vloga Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki je razdeljenega na dve časovni točki – pred in po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Delo v celoto zaključuje šest primerov vplivanja Evropskega parlamenta na zadeve skupne trgovinske politike - Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA) ter odločitev Evropskega parlamenta v zvezi z vprašanjem priznanja statusa tržnega gospodarstva Kitajski. Evropski parlament je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pridobil v okviru sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov večjo politično moč, kar pa ima pomembno posledico tudi pri zagotovitvi večje preglednosti razprave v okviru postopkov pogajanj in same sklenitve mednarodnih trgovinskih sporazumov. Odslej Evropski parlament predstavlja enega glavnih akterjev na tem področju in njegovega vpliva na mednarodno trgovino ne gre zanemariti.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, pravo Evropske unije, skupna trgovinska politika, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Lizbonska pogodba, mednarodna trgovina, mednarodni sporazumi, trgovinski sporazumi, Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), status tržnega gospodarstva Kitajske.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 2344; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

8.
Vpliv pravne ureditve kmetijskih zemljišč na samooskrbo v Sloveniji
Damjana Flere, 2014, magistrsko delo

Opis: Pomen prehranske samozadostnosti v sodobni družbi v obdobju izobilja nima znatnega pomena. Ob nastopu prehranskega pomanjkanja pa privede do stiske in prebivalstvo pahne v obup. Želja po izpolnjevanju zahtev sodobnega časa, predvsem s strani potrošniško družbeno naravnanega ekonomskega sistema, je vedno večja. Samooskrba je pomembna za stopnjo neodvisnosti države. Kmetijstvo in z njim povezana politika v EU predstavljata zelo pomembno in občutljivo področje. Dogovor o enotnem vodenju je težaven, saj je pomen kmetijstva v evropskih državah različen. Skupna kmetijska politika namenja pozornost pretoku davkoplačevalskega in potrošniškega denarja v EU za podporo kmetijskemu sektorju, spodbujanju pridelave hrane in zagotavljanju ustrezne prehranske preskrbe. Z magistrskim delom smo poskušali s teoretično-analitičnim pristopom in pregledom objavljene slovenske literature in literature držav članic EU preučiti pravno ureditev kmetijskih zemljišč in vpliv te na samoopreskrbo. Predpostavljali smo negativni vpliv ureditve slovenske zakonodaje na nevestno ravnanje s kmetijskimi zemljišči in posledično slabo prehransko samozadostnost. Že 71. člen Ustave RS obravnava varovanje zemljišč z namenom zagotavljanja smotrnega izkoriščanja, določa posebne pogoje za uporabo ter varstvo kmetijskih zemljišč. Slovenija spada med tiste evropske države, ki nimajo zelo ugodnih naravnih razmer za kmetijstvo. Obseg obdelovalnih kmetijskih zemljišč se stalno krči in našo državo uvršča med vsemi državami članicami EU šele na 24. mesto. Posledično se prehranska samooskrba slabša. Trenutno Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Ohranjanje najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč bi moralo biti prednostna naloga naše države. Uničenje teh s pozidavo pomeni trajno uničenje vseh proizvodnih funkcij zemljišč. Za dolgotrajno nastajanja tal, ki se meri v tisočletjih, pomeni pozidava skoraj nepovratno izgubo najdragocenejšega naravnega vira. ZKZ predpisuje način njihovega varovanje ter upravljanja. Eden največjih razvojnih problemov slovenskega kmetovanja poleg neugodne velikostne strukture ostaja zemljiška in posestna razdrobljenost. Ta ostaja v sedanjem času predvsem posledica dedovanja. Področje dedovanja urejuje Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki posredno pripomore k varovanju in urejanju kmetijskih zemljišč. Predpis, ki prav tako prispeva k varstvu kmetijskih zemljišč, je tudi Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč v lasti RS in v gospodarjenju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. K povečevanju proizvodnih sposobnosti zemljišč pa pripomore postopek komasacije, za katerega naša država namenja tudi nepovratna sredstva. Te se izvajajo na zaščitenih parcelah in ostalih kmetijskih zemljiščih. Povečevanje proizvodne sposobnosti pa ni edina prednost komasacij, vse večji pomen pridobiva tudi urejanje podeželskega prostora. Spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč nemalokrat negativno učinkujejo na okolje. Ni dvoma, da je pri tovrstnem ravnanju najpomembnejše denarno okoriščenje ozkega kroga ljudi. Vendar pa je denar brezpredmetna stvar v trenutku, ko ne more povrniti uničene kmetijske zemlje, potrebne za pridelavo hrane.
Ključne besede: kmetijska gospodarstva, Evropska unija, zemljišča, hrana, samooskrba, zakonodaja, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.09.2014; Ogledov: 2722; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

Iskanje izvedeno v 4.95 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici