| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
INFORMACIJSKA PODPORA ENOTNEMU OBMOČJU ELEKTRONSKIH PLAČIL V EU
Mihaela Kocbek, 2010, diplomsko delo

Opis: Najnovejše pridobitve v oblikovanju naše civilizacije so nedvomno posledice razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije ter vse večje izenačenosti pri dostopu do storitev, ki nam jih ponuja svetovni splet. Vse več ljudi uporablja internet na vseh področjih. Tako danes skoraj ni več področja, ki uporabniku ni dostopen preko svetovnega omrežja — interneta. Z razvojem interneta je prišlo do nove »revolucije«, ki je prinesla spremembe na mnoga področja. Kljub temu da ga poznamo že desetletja, še vedno velja za izjemno hitro rastoče področje novih komunikacijskih storitev. V diplomski nalogi sem predstavila elektronsko bančništvo kot eno izmed bolj zanimivih področij elektronskega poslovanja. Ugotovila sem, da ima e-poslovanje več prednosti kot slabosti, zato se njegova uporaba iz leta v leto rahlo zvišuje. Kot je razvidno iz diplomske naloge, je bil moj namen predstaviti elektronsko bančništvo za fizične osebe ter prikazati pomembnost le-tega danes in v prihodnosti. Pri tem sem se osredotočila na elektronsko bančništvo Raiffeisen banke in predstavila RaiffesenNET. V nadaljevanju sem predstavila še projekt SEPA, ki bo kot celosten rezultat viden v bližnji prihodnosti. Projekt SEPA je v sklepnih fazah poenotenja evropskega plačilnega trga v 29 državah, ki naj bi omogočil večjo konkurenčnost in preglednost ter predvsem za končne uporabnike najpomembnejše poenostavil in pocenil uporabo plačilnih sistemov v tujini. Projekt SEPA si zagotovo zasluži širšo pozornost, pri čemer na svojo vlogo pri tem poleg bank ne smejo pozabiti niti država niti mediji. SEPA bo postala realnost le tedaj, ko bo za vsa plačila v evrih na območju EU obveljalo, da se bodo obravnavala kot domača plačila in bo odpravljena obstoječa diferenciacija med plačili znotraj nacionalnih meja in čezmejnimi plačili. Zavedanje o SEPI je v Sloveniji najnižje v Evropski uniji. Ironično pri vsem tem pa je, da smo tudi po priznanjih tujih strokovnjakov na samem vrhu po razvoju in uporabi sodobnih plačilnih tehnologij. SEPA je že delno odpravila »geografske« meje na področju plačil znotraj evroobmočja. Na tak način bo zagotovljena povezanost trga plačil in kot posledica tega večja gospodarska korist. Ne vem, kako bodo banke videti čez dvajset let. Verjamem pa, da bodo precej drugačne od današnjih, drugačna bo tudi njihova informacijska podpora. Glede na to, kaj se dogaja v zadnjih letih, lahko mirno rečem, da bodo še bolj prilagojene strankam.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: plačilni sistem, elektronsko bančništvo, elektronsko poslovanje, RaiffeisenNET, SEPA, evroobmočje, enotno območje plačil.
Objavljeno: 25.08.2010; Ogledov: 1307; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (950,58 KB)

2.
ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH (SEPA)
Darja Godler, 2010, diplomsko delo

Opis: Enotno območje plačil v evrih (angl. Single Euro Payments Area) oz. SEPA je območje kjer se plačuje in prejema plačila v evrih znotraj Evrope. SEPA tako v prvi vrsti pomeni evroobmočje, območje držav članic Evropske unije, ki so prevzele evro kot skupno valuto, saj plačila potekajo v evrih. Plačila se izvajajo tako znotraj državnih meja kot čezmejno, pod enakimi pogoji z enakimi pravicami in obveznostmi za vse, ne glede na to kje se nahajajo. Pri oblikovanju SEPA je imela pomembno vlogo zakonodaja Evropske unije, še posebej Uredba 2560/2001. Ta gradi na integriranem trgu plačilnih storitev in učinkoviti konkurenci. Govori o tem, da ni razlikovanja med plačili v evrih, pa naj bodo ta čezmejna ali znotraj države. Uredba je močno posegla v prihodke ponudnikov plačilnih storitev v segmentu čezmejnih plačil, ob tem pa za ta plačila niso bili na voljo postopki, ki bi omogočali enako učinkovito poravnavo, kot je bila na voljo znotraj posamezne države. V letu 2002 so največje evropske banke sprejele strategijo vzpostavitve SEPA, se jasno zavezale temu cilju ter sprejele splošno strategijo za dosego ciljev SEPA. Novi plačilni instrumenti, ki jih bodo banke ponudile svojim strankam, bodo temeljili na plačilni shemi SEPA kreditnih plačil, plačilni shemi SEPA direktnih obremenitev in SEPA kartičnem okviru. Razvoj nacionalnih trgov evrskih plačil malih vrednosti je spodbudil prenovo, utrditev in preureditev prejšnjih načinov dela. Vsa plačila v evroobmočju so z uvedbo SEPA postala domača ter dosegajo takšno raven varnosti in učinkovitosti, ki je najmanj enaka prej najbolje delujočim nacionalnim plačilnim sistemom.
Ključne besede: SEPA, evroobmočje, Uredba 2560/2001, plačilna shema SEPA kreditna plačila, plačilna shema SEPA direktne obremenitve, SEPA kartični okvir, varnost, kakovost.
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 1332; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEM V MALEM PROIZVODNEM PODJETJU
Jadranka Martić, 2011, diplomsko delo

Opis: Elektronski mediji so nekaj, brez česar si v današnjem času ne znamo predstavljati poslovanja, saj prispevajo k večji produktivnosti poslovanja in nam omogočajo dostop do najrazličnejših informacij, ki jih potrebujemo v poslovne ali zasebne namene. Uporabljamo jih za zabavo, medsebojno komuniciranje po vsem svetu, bodisi v zasebne bodisi v poslovne namene. Koristijo nam pri zbiranju potrebnih informacij, izvajanju tržnih raziskav, predstavitvah podjetij in podobnem. Elektronsko poslovanje nam v splošnem torej pomeni prihranek časa in denarja ter ne nazadnje enostavnost in vsestranskost uporabe. Takšen način poslovanja podjetij in posameznika spreminja klasičen način. Tako kot za posameznika je tudi za podjetje postala uporaba elektronskega plačilnega sistema nuja. Pomembna je za njegovo konkurenčnost, prilagodljivost in ekonomičnost. Elektronska banka posodobi, poenostavi in poceni njegovo poslovanje, vse storitve domačega, čezmejnega in mednarodnega plačilnega prometa pa podjetje opravlja varno, zanesljivo ter pregledno. Večja mobilnost je torej pomembna ne le za posameznike, temveč tudi za podjetja, ki so prav tako v bitki s časom in morajo storiti vse potrebno, da preživijo v svetu konkurence.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronski plačilni sistem, elektronska banka, enotno območje plačil, SEPA, evroobmočje
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 932; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (713,96 KB)

4.
ALI JE EVROOBMOČJE OPTIMALNO VALUTNO OBMOČJE?
Rok Krivonog, 2014, magistrsko delo

Opis: Robert Mundell je leta 1961 predstavil teorijo optimalnega valutnega območja. V teoretičnem delu smo predstavili teorijo optimalnega valutnega območja skozi zgodovino. Optimalno valutno območje je skupek držav s skupno valuto, ki se prosto giblje na svetovnem trgu. Med seboj pa so valute fiksno definirane. Optimalnost pa je definirana z določenimi lastnostmi, kot so mobilnost delovne sile in ostalih faktorjev proizvodnje, cenovna in plačna fleksibilnost, ekonomska odprtost, diverzifikacija proizvodnje in porabe, podobnost inflacijskih stopenj ter fiskalna in politična integracija. Z vsemi temi lastnostmi lahko prilagodimo notranja in zunanja neravnovesja, zmanjšamo vpliv na šoke in prilagoditve po njih. Države članice pa pričakujejo, da bodo sedanje in prihodnje ugodnosti presegle stroške takšnega presojanja. Teorijo optimalnega valutnega območja sta nadgradila McKinnon in Kenen, in sicer na področjih odprtosti gospodarstev in diverzifikacije. V empiričnem delu smo, kot primer v magistrskem delu, obravnavali Evropsko unijo in Evropsko in monetarno unijo. Na podlagi lastnosti teorije optimalnega valutnega območja smo ju analizirali in prišli do zaključkov. Ideje Evropske in monetarne unije segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, vendar se je začela ustanavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V času nastanka tega dela šteje 17 držav članic Evropske unije, ki vključuje 333 milijonov ljudi in njen bruto domači proizvod znaša 9,5 trilijona evrov za leto 2012. Evroobmočje je eno najmočnejših unij na svetu in njena mednarodna trgovina je ena izmed najbolj razvitih, saj kot celota presega več kot 20 odstotkov uvoza in izvoza v bruto domačem proizvodu. Evroobmočje ima veliko prednosti za države članice, vendar nas zanima ali so te države članice kvalificirane za članstvo v monetarni uniji ali ne. To se predvideva na podlagi lastnosti teorije optimalnega valutnega območja.
Ključne besede: teorija optimalnega valutnega območja, evroobmočje, Evropska unija, nastanek evroobmočja, trg dela, fleksibilnost plač, produktivnost, ekonomski šoki, odprtost gospodarstev, Maastrichti kriteriji
Objavljeno: 29.05.2014; Ogledov: 1501; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

5.
Analiza finančnih računov Slovenije in evroobmočja ter učinki svetovne finančne in gospodarske krize in krize evroobmočja
Matej Brelih, 2016, magistrsko delo

Opis: Statistika finančnih računov postaja zaradi širokih možnosti uporabe vse pomembnejša makroekonomska statistika. Finančni računi namreč predstavljajo pomembno analitsko orodje za proučevanje finančnih razmerij in finančnih tokov med domačimi institucionalnimi sektorji in v odnosu do tujine. Podatki finančnih računov temeljijo na skupni metodologiji, zato se lahko uporabljajo tudi za mednarodne primerjave. Živimo v času hitrih sprememb, ki so bile posebej izrazite v zadnjih letih. Med drugim je Slovenija postala članica EU, prevzela skupno evropsko valuto evro ter doživela finančni in gospodarski razcvet. Slovenijo se je pred izbruhom finančne krize omenjalo kot eno uspešnejših novih držav članic EU. Institucionalni sektorji so beležili visoke stopnje rasti finančnih sredstev in zmanjševali razvojni zaostanek za evroobmočjem, kar je bilo zelo izrazito pri investicijskih skladih. Nefinančne družbe so se pospešeno zadolževale pri bankah, ki so se v veliki meri financirale na tujih finančnih trgih. Pospešeno so se zadolževala tudi gospodinjstva, ki so se v večji meri odločala za naložbe v delnice in investicijske sklade, ki so omogočali visoke donose, medtem ko se je država zadolževala le v manjšem obsegu. Poglobitev finančne krize proti koncu leta 2008 je povzročila svetovno gospodarsko krizo velikih razsežnosti, čemur se tudi Slovenija ni mogla izogniti, kriza jo je prizadela celo bolj kot številne druge države. Posledice krize so segle tako v gospodarstvo kot v finančni sektor, prišlo je do stečajev številnih podjetij. Približevanje ravnem razvitosti državam evroobmočja se je povsem ustavilo, še več, razvojni zaostanek predvsem investicijskih skladov in drugih finančnih posrednikov, se je pričel povečevati. Prišlo je do močnega upada financiranja s strani tujine, kjer so se močno razdolževale predvsem banke. Pomembno vlogo je imela centralna banka oz. Evrosistem, ki je s sprejetjem nestandardnih ukrepov denarne politike bankam omogočila dostop do potrebnih dolgoročnejših virov financiranja. Razdolževale so se tudi nefinančne družbe, medtem ko se je zadolževanje gospodinjstev v zadnjih letih povsem umirilo, gospodinjstva so tudi bolj previdna pri svojih naložbah. Finančna kriza je zahtevala posredovanje države, ki je sprejela več ukrepov za stabilizacijo razmer. Slovenijo se je v času pred sanacijo bančnega sistema vse pogosteje omenjalo kot državo, ki bo kot naslednja zaprosila za mednarodno finančno pomoč in se jo tako uvrščalo ob bok državam, ki jih je finančna kriza najbolj prizadela. Banke smo nato sanirali sami, vendar se je močno povečala zadolženost države. Rezultati opravljenih primerjav in kazalnikov, ki smo jih uporabili v magistrskem delu, potrjujejo, da je finančna kriza Slovenijo prizadela bolj kot to velja za evroobmočje kot celoto.
Ključne besede: finančni računi, institucionalni sektorji, finančni instrumenti, finančna kriza, Slovenija, evroobmočje
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 452; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

6.
Reforme v državah PIIGS
Vita Kacafura, 2016, diplomsko delo

Opis: Leta 2008 se je začela globalna finančna kriza, ki je na gospodarstvih pustila posledice še nekaj let po začetku. Najbolj je prizadela evroobmočje. Globalna finančna kriza je ustvarila domino efekt. Gospodarstva evroobmočja so podlegala ena za drugo. Globalna finančna kriza se je tako prelevila v dolžniško krizo evroobmočja. V delu diplomskega seminarja se natančneje ukvarjamo z najbolj prizadetimi gospodarstvi evroobmočja: Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. V študijah so se pokazali trije najpomembnejši razlogi za nastanek krize v državah PIIGS: pregrevanje nepremičninskega trga, ki je prizadel Irsko in Španijo, prevelika zadolženost in deficit tekočega računa, ki sta bila prisotna v Grčiji in Italiji ter upad gospodarske dejavnosti na Portugalskem. Države Portugalska, Irska, Grčija in Španija so za rešitev svojih težav prejele tudi sredstva s strani Evropske unije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Slednje sta že vrnili Irska in Španija. Varčevalni ukrepi in reforme so bili med seboj precej podobni. Vsebovali so varčevanje v javnem sektorju, zmanjšanje socialnih transferjev, reforme na področju fiskalne politike, izboljšanje konkurenčnosti, pospeševanje gospodarstva in zmanjšanje zadolženosti ter deficita tekočega računa. Ostale reforme so izhajale iz specifičnih potreb posamezne države. Iz krize sta že izstopili Španija in Irska, vendar še zmeraj ostajajo posledice krize s katerimi se državi soočata. Še zmeraj pa so v krizi ostale države. Posebej problematični sta Italija in Grčija, saj se jima stanje gospodarstva ponovno slabša.
Ključne besede: Reforme, evroobmočje, Portugalska, Italija, Irska, Grčija, Španija
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 231; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (536,32 KB)

7.
Grška depresija: vzroki in posledice
Emmett Clarkson, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo preučili grško krizo, ki smo jo lahko spremljali v medijih, raziskali, kaj jo je povzročilo, kako so se soočali z njo in kakšne so njene posledice. Preučili smo, s katerimi krizami se srečujemo v sodobni ekonomiji, katere so neposredno povezane z bančnim sistemom, kako se širijo in kako se jih zajezi. Opredelili smo grško ekonomsko ozadje, ki je bilo povod za dolžniško krizo, natančno opisali krizo vse od vzrokov, vplivov bonitetnih agencij, do finančne pomoči in reform, ki jih je Grčija nato sprejela. Ugotovili smo, da sta grška geografska lega in struktura gospodarstva močno vplivali na njeno konkurenčnost, da bi bilo krizo povsem možno preprečiti in da bonitetne agencije kot neodvisne institucije močno vplivajo na razvoj krize. Ob tem smo zaključili z ugotovitvijo, da je varčevanje med krizo imelo močne posledice, ki so jih občutili vsi in se poznajo še danes.
Ključne besede: Grčija, kriza, evroobmočje, banke, dolg, reforme.
Objavljeno: 02.11.2017; Ogledov: 272; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

8.
Izvajanje programa Evropske centralne banke o dokončnih denarnih transakcijah (OMT) v luči prepovedi monetarnega financiranja držav članic evroobmočja
Anamarija Krpina, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava Program dokončnih monetarnih transakcij, s katerim je ECB nameravala na sekundarnem trgu odkupovati državne obveznice držav članic v krizi, je imel namen odpraviti motnje mehanizma transmisije monetarne politike ECB, ki so posledica položaja državnih obveznic nekaterih držav članic, in ohraniti enotnost monetarne politike. V nalogi ugotavljam, da je ECB z nekonvencionalnim programom, sprejetim v času krize, želela umiriti stanje na trgih državnih obveznic in narediti konec krizi evroobmočja. Premije državnih obveznic so bile pred programom pretirano visoke in niso ustrezale dejanskim makroekonomskim položajem zadevnih držav. Te so občutno vplivale na stroške financiranja države članice, zaradi česar so nekatere razmišljale o odhodu iz evroobmočja. S samo napovedjo nakupov na sekundarnem trgu je ECB uspela preprečiti povečanje donosnosti obveznic nad nesprejemljive ravni, s čimer je prišlo do umiritve trgov državnih obveznic. V nalogi ugotavljam, da je program naletel na neodobravanje nemških politikov zaradi domnevne škodljivosti programa nacionalnim davkoplačevalcem, saj bi zaradi reševanja drugih držav članic z davkoplačevalskim denarjem ostalih držav, državljane izpostavila prevelikemu tveganju. Zaradi prepričanja o nezakonitosti tovrstnega ukrepa je nemško ustavno sodišče na Sodišče Evropske unije naslovilo prvo nemško vprašanje za predhodno odločanje v zgodovini. V njem si je želelo pridržati zadnjo besedo v odločitvi, zaradi česar je prišlo do napetosti v retoriki sodišč. Sodišče Evropske unije je v zadevi Gauweiler in drugi sprejelo pomembno odločitev, kjer je potrdilo zakonitost programa in njegovo skladnost s 123. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije ter način njegovega izvajanja. Odločitev Sodišča Evropske unije, kateremu nekateri pripisujejo politično odločitev, je uspešno ohranilo evroobmočje in ob tem tudi Evropsko unijo.
Ključne besede: evroobmočje, dolžniška kriza, obveznice, sekundarni trg, pristojnost ECB, monetarna politika, zakonitost OMT, Gauweiler, finančno reševanje
Objavljeno: 23.05.2019; Ogledov: 445; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici