1. Naklonjenost digitalnemu evru v slovenskem prostoruSara Kolar, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalni evro bi dopolnil obstoječe oblike gotovine in bančnih vlog ter prispeval k sodobnejšemu, varnejšemu in bolj vključujočemu finančnemu sistemu v evroobmočju. Namen raziskave je bil proučiti stališča prebivalcev Slovenije do digitalnega evra, njihovo stopnjo seznanjenosti, raven zaupanja v ta projekt ter morebitne pomisleke, pri čemer so v ospredju demografski dejavniki, kot so starost, spol in izobrazba.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je pojasnjen pojem digitalnega denarja, prednosti, slabosti in uvajanje le tega. Poudarek je na razlikovanju med zasebnimi in javnimi oblikami digitalnega denarja, pri čemer je digitalni evro predstavljen kot oblika CBDC, ki bi jo izdala in zagotavljala Evropska centralna banka. Obravnavani so tudi razlogi za njegovo uvedbo, kot so zmanjšanje uporabe gotovine, zaščita monetarne suverenosti, spodbujanje inovacij v plačilnem prometu in zmanjšanje odvisnosti od tujih ponudnikov plačilnih storitev. Predstavljena so tehnološka in pravna vprašanja, ki spremljajo uvedbo digitalnega evra, vključno z vprašanji varstva osebnih podatkov, preprečevanja pranja denarja in zagotavljanja kibernetske varnosti.
Empirični del magistrskega dela temelji na anketnem vprašalniku, kjer smo raziskovali stopnjo seznanjenosti z digitalnim evrom, izraženo podporo njegovi uvedbi, zaupanje v institucije, ki ga razvijajo, pomisleke glede zasebnosti in varnosti ter potencialne vplive demografskih dejavnikov. Analiza podatkov je bila opravljena s pomočjo deskriptivne statistike in primerjav med skupinami, pri čemer so bile preverjene tudi hipoteze o večji naklonjenosti digitalnemu evru med mlajšimi in bolj izobraženimi posamezniki.
Rezultati raziskave kažejo, da je splošna seznanjenost z digitalnim evrom med slovenskimi prebivalci še relativno nizka, kljub temu pa obstaja zmerna podpora njegovi uvedbi, zlasti med mlajšimi in bolj izobraženimi anketiranci. Pomemben dejavnik zaupanja predstavlja percepcija o nadzoru nad osebnimi podatki ter transparentnosti informacij s strani Evropske centralne banke. Ugotovljeno je bilo tudi, da so posamezniki, ki že danes pogosteje uporabljajo digitalne oblike plačevanja, bolj odprti za uvedbo digitalnega evra. Med glavnimi pomisleki anketirancev prevladujejo vprašanja o varnosti, zaščiti zasebnosti ter strah pred pretiranim nadzorom s strani države.
Magistrsko delo zaključuje, da je za uspešno implementacijo digitalnega evra ključno obsežno obveščanje in izobraževanje javnosti, zagotavljanje tehnične varnosti in varovanja zasebnosti ter okrepljeno zaupanje v institucije, ki bodo upravljale z novim digitalnim plačilnim sredstvom. Digitalni evro v Sloveniji ima potencial, da prispeva k bolj dostopnemu, učinkovitemu in sodobnemu plačilnemu sistemu, vendar mora njegova uvedba temeljiti na vključujočem pristopu, ki bo upošteval pomisleke državljanov in zagotovil njihovo zaupanje. Ključne besede: digitalni evro, centralnobančne digitalne valute, digitalizacija, digitalne valute, prihodnost gotovine Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,89 MB) |
2. Uvedba digitalnega evraMirela Maroh, 2024, diplomsko delo Opis: Z diplomsko nalogo želimo prikazati, kako bi lahko uvedba digitalnega evra vplivala na Evropo in na delovanje celotnega evropskega finančnega sistema. V diplomski nalogi bomo navedli razloge za izdajo digitalnega evra in njene morebitne posledice, opisali bomo, kako se digitalni evro razlikuje od drugih digitalnih sredstev. Raziskali bomo, kako poteka uvedba digitalnih valut po svetu, katere države so že uvedle digitalno valuto in katere šele raziskujejo možnosti za uvedbo digitalnih valut. Povedali bomo tudi nekaj o znanem stablecoinu in kakšna je njegova povezava z digitalnim evrom. Na koncu bomo navedli pravne vidike v zvezi z digitalnim evrom in možnosti za njegovo funkcionalno oblikovanje.
Skozi diplomsko nalogo smo se poglobili tudi v digitalne valute centralne banke, saj smo tako lahko tudi lažje predstavili digitalni evro, kako bi ta lahko deloval in kako bi izgledal.
Na podlagi vseh podatkov, ki smo jih razbrali iz vseh člankov, knjig in spletnih strani, smo poskušali, kar se da najbolj natančno, predstaviti digitalni evro in možnosti za njegovo dejansko uvedbo.
Rezultat končne naloge je zavedanje o uporabi digitalnih valut centralne banke nasploh in pa seveda digitalnega evra, v katerega smo se najbolj poglobili. Ključne besede: Uvedba digitalnega evra, digitalni evro, digitalne valute centralne banke, Evropska centralna banka, kriptovalute Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,00 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Postopek vključevanja Severne Makedonije v Evropsko unijo in implementaciji pravil računovodenja v nacionalno pravoPetar Brdaroski, 2023, diplomsko delo Opis: Severna Makedonija je neobalna država na Zahodnem Balkanu. Od svoje osamosvojitve leta 1991 je Severna Makedonija izkazala nenehno predanost zasledovanju politične stabilnosti, gospodarskih reformah in evropske vrednote, ki jih sama po sebi ima in spoštuje. Ker je sorazmerno majhna evropska država v razvoju, ima najboljše možnosti za rast in stabilizacijo v Evropski uniji. Toda je država kandidatka od leta 2005, s čimer je del enega najdaljših evropskih integracijskih maratonov v zgodovini Evropske unije. Evropska Unija, kot najboljša evropska spodbujevalka miru in blaginje, ima instrumente, s katerimi spodbuja evropske države k močnemu povezovanju, prizadevanju za skupne cilje, hkrati pa promovira ohranjanje različnih kultur in načinov življenja. Postopek vključevanja novih držav članic se je zaradi dosedanjih izkušenj Unije bistveno spremenil, zato je pomembno, da države, ki si želijo vstopa v EU, razumejo, zakaj in kako se spreminja ter kako bo to vplivalo nanje. Ključne besede: Evropska unija, Severna Makedonija, evro-integracija, implementacija, vrednote, računovodska pravila Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 404; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,54 MB) |
8. Dejavniki valutnega tveganja in gibanja na valutnih trgihMojca Mesarič, 2022, diplomsko delo Opis: Vsaka vojna, pandemija, kriza in političen dogodek ima vpliv na finančne trge. Valute so pomembne za ljudi vsem svetu, valutna menjava je izredno pomembna za opravljanje mednarodnih poslov, zato imajo nihanja, ki se dogajajo na valutnih trgih veliko vpliva na naše vsakdanje življenje. V zadnjih petih letih se je odvijalo mnogo pomembnih dogodkov, ki so vplivali na gibanja vrednosti deviznih tečajev. Od svetovno finančne krize, ki se je začela leta 2007 do vojne v Ukrajini, ki se je začela leta 2022. Mnoge valute so v negotovih časih izgubile veliko vrednosti in stabilnosti. Ključne besede: valutni trg, menjalni tečaj, Covid-19, Izstop združenega kraljestva, Ruska invazija na Ukrajino, svetovna finančna kriza, ameriški dolar, evro, funt, rubelj, valuta. Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 718; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1,24 MB) |
9. Centralnobančna digitalna valutaDavor Aždajić, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu je obravnavan pomen kriptovalut in digitalnih valut. Kriptovalute so učinkovit in transparenten plačilni sistem naše prihodnosti s pomočjo katerih lahko odpravimo številne pomankljivosti denarja. Centralne banke po potrebi pošiljajo v obtok večje količine denarja, FIAT valut, kar lahko pripelje do razvrednotenja vrednosti valut in posledično inflacije. Večina verjame, da s pomočjo kriptovalut rešimo takšne težave, saj kriptovalut ni mogoče tiskati, počasi dobivajo status hranilcev vrednosti in za mnoge predstavljajo zanimivo obliko naložbe z velikim potencialom rasti. Klasične FIAT valute so valute držav kot je npr. EUR, USD, HRK, ipd in so vezane na določeno geografsko območje ter so centralizirane in nadzorovane s strani finančnih institucij, borz in bank znotraj posamezne države. ECB (Evropska centralna banka) razmišlja o uvedbi digitalnega evra. Kriptovalute so spodbudile države po svetu na ustvarjanje lastnih digitalnih valut, substitutov fizičnemu denarju, saj verjamejo, da bi s pomočjo centralnobančne digitalne valute lahko razvili fleksibilen, standardiziran in učinkovit način plačevanja. O digitalizaciji lastne valute razmišlja vse več svetovnih bank, nekatere so že uvedle lastno digitalno valuto, kot je Bahamska banka s peščenim dolarjem. Kitajska centralna banka prav tako resno razmišlja o uvedbi digitalnega juana, kot tudi švedska centralna banka o uvedbi digitalne krone. Centralne banke želijo uvesti digitalne valute komplementarne gotovini in tako spodbuditi digitalizacijo gospodarstva. Digitalizacija valute lahko pripomore k digitalni preobrazbi finančnih storitev, ki lahko vodi k boljšim in cenejšim transakcijam ter lažjemu pristopu denarja. Ključne besede: : kriptovalute, bitcoin, centralna banka, centralno bančna digitalna valuta, digitalni evro Objavljeno v DKUM: 14.07.2022; Ogledov: 1297; Prenosov: 260
Celotno besedilo (870,04 KB) |
10. UPORABA TEMELJNE ANALIZE NA DEVIZNEM TRGUMitja Perko, 2009, diplomsko delo Opis: Temeljna analiza predstavlja instrumentarij, s katerim poskušamo razložiti številne premike v gibanju deviznega tečaja skozi daljše obdobje. Takšen instrumentarij lahko uporabimo tudi za ugotavljanje gibanja tečaja v prihodnosti — za napovedovanje. V splošnem je temeljna analiza skupek različnih teorij, ki vsaka po svoje opisujejo, kako se devizni tečaj v nekem trenutku izoblikuje.
Za dobro napoved je potrebno uporabiti čim večje število teorij, ki jih vključuje temeljna analiza; le tako se lahko izognemo situaciji, kjer bi ob uporabi samo ene teorije, temeljna analiza podala manj kvalitetne napovedi. Priporočena je tudi uporaba analize pri napovedovanju na dolgi rok, saj zaradi različnih razlogov odnosi med ekonomskimi spremenljivkami in tečajem potrebujejo čas, preden se povezava nedvoumno pokaže.
Kot rezultat naše sprotne analize tečaja evro/dolar tekom diplomskega dela lahko zaključimo, da večina teorij, ki so del temeljne analize, kaže na bodočo depreciacijo evra proti ameriškemu dolarju. Ključne besede: devizni trg, devizni tečaj, temeljna analiza, fundamentalna analiza, napovedovanje, pariteta kupne moči, mednarodni Fisherjev efekt, določanje deviznega tečaja, monetarni pristop, trgovinski pristop, fiskalna politika, proračun, evro, dolar, jen Objavljeno v DKUM: 10.03.2021; Ogledov: 953; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |