| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 70
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA TEMELJNE ANALIZE NA DEVIZNEM TRGU
Mitja Perko, 2009, diplomsko delo

Opis: Temeljna analiza predstavlja instrumentarij, s katerim poskušamo razložiti številne premike v gibanju deviznega tečaja skozi daljše obdobje. Takšen instrumentarij lahko uporabimo tudi za ugotavljanje gibanja tečaja v prihodnosti — za napovedovanje. V splošnem je temeljna analiza skupek različnih teorij, ki vsaka po svoje opisujejo, kako se devizni tečaj v nekem trenutku izoblikuje. Za dobro napoved je potrebno uporabiti čim večje število teorij, ki jih vključuje temeljna analiza; le tako se lahko izognemo situaciji, kjer bi ob uporabi samo ene teorije, temeljna analiza podala manj kvalitetne napovedi. Priporočena je tudi uporaba analize pri napovedovanju na dolgi rok, saj zaradi različnih razlogov odnosi med ekonomskimi spremenljivkami in tečajem potrebujejo čas, preden se povezava nedvoumno pokaže. Kot rezultat naše sprotne analize tečaja evro/dolar tekom diplomskega dela lahko zaključimo, da večina teorij, ki so del temeljne analize, kaže na bodočo depreciacijo evra proti ameriškemu dolarju.
Ključne besede: devizni trg, devizni tečaj, temeljna analiza, fundamentalna analiza, napovedovanje, pariteta kupne moči, mednarodni Fisherjev efekt, določanje deviznega tečaja, monetarni pristop, trgovinski pristop, fiskalna politika, proračun, evro, dolar, jen
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Uporaba evra kot nacionalne valute v Črni gori in njen vpliv na delovanje države
Urban Bratina, 2018, diplomsko delo

Opis: Republika nekdanje Jugoslavije, ki je prva uvedla evro, je Črna gora. Njena pot proti Evropi se je začela že pred osamosvojitvijo, ko je po konverziji iz nemške marke, ki jo je uporabljala do leta 2002, njena valuta postala evro. Nominalna konvergenca v EU se zagotavlja preko Maastrichtskih pravil ali konvergenčnih kriterijev, ki natančno opredeljujejo štiri področja. Države članice EU morajo za izpolnitev pogojev za vstop v EMU upoštevati pravila na vseh področjih. Črna gora teh kriterijev ni izpolnjevala, vendar lahko uporablja evro. Slednji je v Črni gori omogočil stabilizacijo na področju inflacije, prav tako se je podvojil nominalni BDP države, kar lahko pripisujemo tudi velikemu pritoku neposrednih tujih investicij. Želja države ni zgolj uporaba evra, vendar želi postati tudi polnopravna članica EU in kasneje tudi ekonomske in monetarne unije. Državi je status kandidatke za članstvo v EU že odobren. Potrebno je sprejeti še vrsto ukrepov, tudi na področju monetarne politike, poleg katerih obstaja tudi strah, da bo ČG morala uvesti lastno valuto.
Ključne besede: Črna gora, evro, Maastrichtski kriteriji, Evropska unija, ekonomska in monetarna unija, monetarna politika.
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 739; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

3.
Nacionalni jeziki v EU
Janja Hojnik, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka je prikazati, kako pravo EU, zlasti preko sodne prakse Sodišča EU, rešuje primere konflikta med enotnim trgom EU, ki predstavlja temeljno načelo prava EU, in prizadevanji držav članic po ohranitvi različnih jezikov, ki predstavljajo oviro za delovanje enotnega trga. Izpostavljen je zlasti vpliv tržnega prava EU na uporabo jezika pri prodaji blaga (bodisi v smislu oznak na proizvodih na trgovskih policah bodisi pri oglaševanju tega blaga v trgovinah in v medijih). Predstavljena je problematika zahtev po znanju jezika v okviru svobode gibanja delavcev, vključno s problematiko uporabe izvirnega imena v drugih državah članicah EU. Izpostavljena je tudi problematika vpliva skupne valute na jezikovno raznolikost držav članic. Utemeljevanje je podprto z uporabo uveljavljenih metod pravne znanosti.
Ključne besede: večjezičnost, notranji trg, EU, pretok blaga, državljani EU, osebno ime, evro
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 514; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (535,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
PONAREJANJE DENARJA; KAZENSKO PRAVNO VARSTVO EVRO VALUTE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Josip Luketič, 2016, diplomsko delo

Opis: Evro je skupna evropska valuta v 19 državah Evropske unije. V obtoku je 18,5 milijard evro bankovcev in 116 milijard evro kovancev, ki so plačilno sredstvo 337 milijonom prebivalcev Evropske unije.Evro je v diplomskem delu obravnavan kot predmet kaznivega dejanja ponarejanja denarja, katerega so dolžne pred ponarejanjem, varovati vse članice Evropske unije.Na kratko je v diplomskem delu opisana zgodovina nastanka evro valute, pojem gotovine oz. denarja. Poleg opisa evro valute in njenih značilnosti, je poudarjena uvedba Evra v Sloveniji, ki je kot prva nova članica držav EU uvedla Evro kot zakonito plačilno sredstvo. Nadalje je opisana zgodovina ponarejanja denarja nasploh, ter konkretno za evro valuto, skupaj s statističnimi podatki za območje Evropske unije in Slovenije. Osrednji del diplomskega dela govori o mednarodnem kazensko pravnem varstvu evro valute, katero pred ponarejanjem varuje Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja ter pravni akti institucij Evropske unije, kot so uredbe, direktive idr. V Republiki Sloveniji nacionalna zakonodaja prenese mednarodno varstvo s Kazenskim zakonikom, Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o državnem tožilstvu. Kot pomembne so navedene predvidene spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1E).V diplomskem delu je naveden tudi oris zaščitnih elementov, vgrajenih v evro valuto, ki uporabnikom olajšajo njihovo uporabo na eni ter na drugi strani otežijo ponarejanje. V zaključku diplome, so navedene in opisane mednarodne institucije in mehanizmi Evropske unije, ki skrbijo za varovanje evra pred ponarejanjem ( ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol) kot tudi vloga Banke Slovenije in Policije ter Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije in Združenja bank Slovenije, skupaj z različnimi poslovnimi bankami. V zaključku naloge so podani konkretni predlogi za izboljšanje preprečevanja ponarejanja evro valute.
Ključne besede: Evro, Evropska unija, Ponarejanje denarja, Kazenski zakonik Republike Slovenije, Kazensko pravno varstvo, Ženevska konvencija, Uredbe, Direktive, Banka Slovenije, Policija, Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, Zaščitni elementi, ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1343; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
Pot Slovenije v Evropsko unijo
Tanja Urgl, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pot Slovenije v Evropsko unijo predstavlja ključne dogodke, ki so zaznamovali čas pred samim vstopom Slovenije v Evropsko unijo, in čas, ko je Slovenija na političnem prizorišču nastopala že kot polnopravna članica Unije. Zaradi obširnosti teme sem za zadnje poglavje izbrala, po mojem mnenju, drugi najpomembnejši politični mejnik po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, to je predsedovanje Slovenije Svetu EU. Za splošno razumevanje diplomskega dela je bilo nujno, da sem v začetku na kratko predstavila sam nastanek Evropske unije in njeno organiziranost. Ker pa je na temo Slovenije in Evropske unije na voljo že veliko literature, sem se pri kreiranju zgodbe osredotočila predvsem na poročanje časnikov Delo in Večer ter revije Mladina. Vodilo pri pregledovanju časnikov in revije so mi bili predvsem prelomni dogodki in časovni okvir le-teh.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski sporazum, Agenda 2000, referendum, volitve, Schengen, evro, predsedovanje.
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1292; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

6.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA MEDBANČNI TRG V EVROOBMOČJU IN V SLOVENIJI
Tjaša Lopan, 2015, diplomsko delo

Opis: Znano je, da je globalna finančna kriza vplivala na celotni svet, predvsem na bančni trg. Začela se je leta 2007 v ZDA s pokom nepremičninskega balona. Kasneje pa se je razširila po celotnem svetu. Za reševanje te krize so bili uvedeni različni ukrepi, nekateri so bili v pomoč, spet drugi ne. Finančna kriza je vplivala na denarni trg, na medbančni trg v Sloveniji. Denarni trg zagotavlja glavni vir denarnih sredstev, udeležencem na trgu omogoča ohranjati likvidnost, centralni banki pa omogoča, da lahko vodi denarno politiko. Na medbančnem trgu si banka, ki je v likvidnostnem primanjkljaju, sposodi denar od banke, ki je v likvidnostnem presežku. Slovenske banke so se na evrskem denarnem medbančnem trgu močno zadolževale v času globalne finančne krize v obdobju od leta 2007 do leta 2009, predvsem od Evrosistema. Zadolženost se je zmanjšala po letu 2014. Banke so svoje obveznosti poravnale že v 29%, kar nam prikazuje poročilo o finančni stabilnosti za leto 2015.
Ključne besede: denarni trg, instrumenti denarnega trga, medbančni trg, finančna kriza, evro območje, Evropska centralna banka (ECB)
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 631; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (825,31 KB)

7.
8.
PRIMERJALNA ANALIZA UVEDBE ENOTNEGA EVRO PLAČILNEGA OBMOČJA MED SLOVENIJO IN BELGIJO
Nejc Iljevec, 2014, magistrsko delo

Opis: SEPA ali enotno evro plačilno območje je projekt harmonizacije izvedbe in procesiranja plačil malih vrednosti v evrih. Cilj SEPA je narediti plačila v evrih hitra, varna in učinkovita po celi Evropi, kot je to prej veljalo za posamezne nacionalne trge. SEPA tako omogoča izvajanje brezgotovinskih plačil vsakomur, ki se nahaja kjerkoli v Evropi. Izvajanje brezgotovinskih plačil je možno s produkti SEPA. Ti so SEPA kreditna plačila, SEPA direktne obremenitve in SEPA kartice, v pripravi pa so tudi novi, sodobnejši produkti. Pred uvedbo SEPA je bil evropski trg razdrobljen in neučinkovit. Čezmejna plačila so bila počasna in zelo draga v primerjavi s plačili na nacionalnih trgih. Glavni premik k združitvi trgov je predstavljala uvedba skupne valute – evro. A z uvedbo enotnega evro gotovinskega območja potrošniki negotovinskih plačil znotraj skupnega evropskega trga niso mogli izvajati tako preprosto, kot je bilo to v navadi v njihovi državi. Zato je bil obvezen in logičen korav vzpostavitev SEPA, ki omogoča preprosto, hitro, varno in učinkovito uporabo elektronskih plačil malih vrednosti. S projektom SEPA je skupni evropski trg postal veliko konkurenčnejši. V tem delu smo natančneje preučili uvedbo SEPA v dveh državah Evropske skupnosti. Ti sta Slovenija in Belgija. Uvedbo SEPA smo primerjali z vidika organizacije projekta in uvedbe treh glavnih produktov SEPA. Prav tako smo se osredotočili na plačilno infrastrukturo, ki je obvezen pogoj za uspešnost SEPA. Na področju plačilne infrastrukture smo ugotovili največje razlike med obravnavanima državama. Na osnovi primerjalne analize smo ugotavljali, v kateri izmed obravnavanih držav je bila uvedba SEPA hitrejša ter kakšna je bila pri tem pomembnost plačilne infrastrukture in podpora bank. Na osnovi dokumentov Evropske komisije (European Commission) in drugih avtorjev smo pojasnili vzroke za precejšnje časovno zaostajanje uvedbe SEPA in prestavitev končnega datuma. V tem delu smo prišli do zaključkov, da je uvedba SEPA v Sloveniji potekala hitreje kot v Belgiji, kljub razlikam v sami organizaciji projekta, ki je bila v Sloveniji veliko bolj nestabilna in spremenljiva. Iz analize in podatkov je razvidno, da je bančni sektor v Sloveniji zavzet za spremembe in zna zelo hitro odreagirati na področju prilagajanja. Njegova prednost se v primerjavi z belgijskim bančnim sektorjev kaže v majhnosti slovenskega bančnega sektorja. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta bili obe obravnavani državi med prvimi, ki sta uspešno zaključili prehod na SEPA na področju SEPA kreditnih plačil in SEPA direktnih obremenitev. Uspešnost projekta SEPA pa je odvisna predvsem od plačilne infrastrukture in podpore bank.
Ključne besede: Enotno evro plačilno območje, SEPA kreditna plačila, SEPA direktne obremenitve, SEPA kartice, plačilna infrastruktura.
Objavljeno: 14.11.2014; Ogledov: 1217; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

9.
Evrsko [!] ponaredki - sistemski, varnostni in organizacijski vidiki preprečevanja škodnih primerov zaradi ponarejanja : magistrsko delo
Dušan Rupar, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo ponarejanje denarja skozi različna obdobja od njegovega nastanka pa vse do danes. Ponarejanje gotovine je šlo skozi različna obdobja tehničnega in tehnološkega napredka, ki so tudi ponarejevalcem pripomogla k vedno boljšim ponaredkom in postopkom poskusa ponarejanja. Prispevek se nanaša predvsem na današnje skrajne možnosti in oblike ponarejanja evrogotovine in ključne izsledke, ki so ob tem nastali. Težišče magistrskega dela je v sami raziskavi, kjer preverjamo splošno poznavanje bankovcev, njihovih zaščitnih elementov in ponaredkov nasploh. Na področju zatiranja ponarejanja evro bankovcev imajo ključno vlogo Evropska centralna banka, Interpol, Europol in policija ter druge pristojne institucije, ki ena brez druge ne bi mogle učinkoviti delati.
Ključne besede: ponarejanje denarja, bankovci, evro, preprečevanje, zaščitni elementi, policija, policijsko delo, mednarodno sodelovanje, Interpol, Europol, magistrska dela
Objavljeno: 25.02.2014; Ogledov: 938; Prenosov: 284 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

10.
ANALIZA DEVIZNEGA TEČAJA NA ŠVEDSKEM IN V SLOVENIJI
Jernej Demšar, 2012, diplomsko delo

Opis: Švedska je tretja največja zahodnoevropska država, ki je znana po visokih življenjskih standardih in socialni politiki. Ima stabilno in močno gospodarstvo, kljub temu, da je članica Evropske unije, pa se ni pridružila Evropski monetarni uniji in zato kot nacionalni denar še vedno uporablja švedsko krono. Primerjamo jo s Slovenijo, ki je ena manjših evropskih držav, gospodarstvo pa ima skoraj v celoti odvisno od izvoza. Še pred nekaj leti pa se je govorilo, da lahko Slovenija postane nova Švica. Devizni tečaj je v domačem denarju izražena cena tujega denarja. Če ga primerjamo z nekaterimi drugimi ekonomskimi kazalniki, lahko ugotovimo, ali so medsebojno povezani, devizni tečaj, izražen v primerni obliki, pa v povezavi z rastjo BDP pove marsikaj o konkurenčnosti gospodarstva. Empirična raziskava je pokazala, da je švedska krona v primerjavi s slovenskim tolarjem ob prehodu tisočletja izraziteje realno depreciirala, kar pomeni, da se je Švedski izrazito povečala konkurenčnost. Slovenija za razliko od Švedske tako velike realne depreciacije ni zabeležila. Na oblikovanje deviznega tečaja je velik vpliv imela švedska kriza v začetku 90. let in globalna finančna kriza leta 2008, ki je spremenila trend gibanja deviznih tečajev.
Ključne besede: Švedska, Slovenija, švedska krona, slovenski tolar, Evropska unija, evro, devizni tečaj, depreciacija, apreciacija, nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, mednarodna konkurenčnost
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1216; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici