| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Jezikovni tabu in vulgarizmi : magistrsko delo
Tjaša Gerčar, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vulgarizme, ki jih je družbena sprejemljivost zaznamovala kot jezikovni tabu. Tabuji so v preteklosti predstavljali delovanje posameznika navkljub določenim pravilom in prepovedim v skupnosti. Podobno je v sodobnosti, saj se jezikovni tabu povezuje s kriterijem družbene sprejemljivosti oz. s tem, kaj je v dani družbi in času moralno ter kulturno spodobno. Na podlagi zbranega gradiva prek metode intervjuja smo prikazali (monološko in dialoško) sporazumevalno in jezikovno zgradbo, stilno zaznamovanost in variantnost ter jezikovni pomen vulgarizmov (metaforiziranje, metonimiziranje, komparacijo in pragmatične lastnosti). Izkazalo se je, da vulgarizmi spadajo v besedišče nizkega stila, saj so družbeno negativno zaznamovani v javni sferi sporočanja. Tematska področja vulgarizmov smo proučili in ponazorili s pomočjo spletnih strani Pomenske mreže slovenskih glagolov in Pomenske mreže slovenskih besed. Dokazali smo, da lahko namesto vulgarizmov uporabimo nevtralne vzporedne izraze, mednje na videz spadajo tudi evfemizmi, saj z obliko zakrivajo denotat. Na eni strani z vulgarizmi izražamo čustva, nezadovoljstvo ipd., na drugi strani pa so v rabi kot poimenovanja. Ugotovitve kažejo, da vulgarizmi so in bodo ostali del aktualnega jezika, četudi so označeni kot jezikovni tabu.
Ključne besede: jezikovni tabu, vulgarizmi, kletvice, pomenska mreža, pomenski prenos, evfemizmi
Objavljeno v DKUM: 07.03.2022; Ogledov: 1023; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

2.
Učinki pandemije covid-19 na nemško besedišče - analiza novo nastalih evfemizmov v sodobnem zgodovinskem kontekstu
Dorian Penšek - Rader, 2021, diplomsko delo

Opis: Pandemija Covid-19 je prizadela številna družbena področja družbe. Tudi v nemškem jezikoslovju so spremembe v besedišču očitne že vse od pomladi leta 2020. Na eni strani so te strukturne spremembe v nemškem jeziku elementarne, saj ustvarjajo nove možnosti poimenovanja za novo nastale zdravstvene skrajnosti. Po drugi strani pa jih je mogoče uporabiti tudi kot orodje politične taktike ali načrtovanega oblikovanja mnenj. Diplomsko delo se torej osredotoča na novo nastale evfemizme in disfemizme, ki so nastali kot posledica pandemije Covid-19. Jezikovno vrednotenje torej poteka le na ravni omenjenih retoričnih sredstev in izključuje vrednotenje in analizo, ki bi potekala v okviru analize neologizma. Poleg tega so predstavljeni primeri evfemizma ločeno in zato niso predmet diskurzivnega ali etičnega konteksta. Zgodovinsko spremljanje evfemizmov je v seminarski nalogi izvedeno le s pomočjo besedne krivulje (jezikovno orodje, vrednotenje podatkov z računalniško vodenim pregledom korpusa), ki naj bi ponazorilo pogostost v časovni perspektivi v primeru evfemizma. Opažanja, ki sem jih med preiskavami podal, lahko povzamemo na naslednji način: Večina navedenih primerov prikaže začetek evfemizma, saj vsebuje vse funkcije, ki sta jih navedla Leinfellner in Luchtenberg. Kljub temu je obdobje, v katerem se jeto besedišče lahko razvilo, jezikoslovno gledano zelo kratko. Zato je potrebno počakati kako dolgo bo trajala pandemija Covid-19, da se bodo lahko prepoznali končni učinki pandemije na novonastalo nemško besedišče.
Ključne besede: Covid-19 pandemija, pandemija, nemško besedišče, evfemizmi, novonastale besede, pandemija, Luchtenberg, Leinfellner
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 1113; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

3.
Grafični evfemizmi v računalniško posredovani komunikaciji
Mija Michelizza, Urška Vranjek Ošlak, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja analizo grafičnih evfemizmov izbranih kletvic v računalniško posredovani komunikaciji (Twitter in komentarji pod novinarskimi prispevki) in skuša ugotoviti, kako jih uporabniki prikrijejo z namenom, da bi se izognili avtomatskemu zaznavanju in izbrisu svojih tvitov ali komentarjev. Najpogostejša tipa grafičnih evfemizmov sta nadomeščanje črke z nečrkovnim znakom in vstavitev nečrkovnega znaka v besedo. Zelo pogosto je tudi zaporedje ponavljajočih se znakov v takih besedah. Manj pogosti so nadomeščanje črkovnega elementa z vizualno podobnim znakom ter zamenjave črk z drugimi črkami in kombinacijami črk s podobno izgovarjavo. Analiza tudi pokaže, da so uporabniki zelo inovativni; sklopi, besedne igre in razne besedotvorne inovacije so zelo pogosti, čeprav je njihov prvotni namen igra z jezikom in ne prikrivanje tabuiziranih besed.
Ključne besede: slovenščina, grafični evfemizmi, kletvice, računalniško posredovana komunikacija, internetni komentarji, Twitter
Objavljeno v DKUM: 27.02.2018; Ogledov: 1106; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (534,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici