| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MOČ JEZIKA SKOZI STILNO ZAZNAMOVANO IZRAZJE - KLETVICE IN PSOVKE V IZBRANEM SLOVARSKEM GRADIVU
Petra Markuš, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo ponuja vpogled v tisti del jezika, ki je dobil oznako nespodoben. Tega predstavljajo kletvice in psovke, ki so ne le del narodne kulturne dediščine, pač pa tudi del vsakdana. Pojavljajo se v medčloveški komunikaciji, glasbi, filmih in literaturi, in to ne le v vlogi mašil. Prav zato jih je treba podrobneje preučiti, saj mora narod poznati svoj jezik v celoti. Naloga jezika je namreč povezovanje naroda in vzbujanje narodne zavesti. Teoretični del diplomskega dela se osredinja na opredelitev terminov kletvica in psovka, ugotavljanje funkcij tovrstnega besedišča in predstavitve slovarjev, v katerih so zajete kletvice in psovke, predstavljene v diplomskem delu. Ti slovarji so naslednji: Slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika (1894–1895), Slovar slovenskega jezika Jože Glonarja (1936), Slovenski pravopis (1950), Slovenski pravopis (1962), Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994; spletna izdaja 2014) in Slovenski pravopis (2001; spletna izdaja 2014). Namen empiričnega dela diplomskega dela je sistematično prikazati zbrane kletvice in psovke, ki so razporejene v preglednice glede na njihovo sestavo oziroma strukturo. V empiričnem delu je s pomočjo komparativne metode izvedena primerjava kletvic in psovk med slovarji. Pri razčlenjevanju zbranega besedja je uporabljena metoda analize in pri povzemanju metoda sinteze. Na temo kletvic in psovk je bilo v slovenskem jeziku opravljenih malo raziskav, kar je bila spodbuda za nastanek tega diplomskega dela.
Ključne besede: kletvice, psovke, slovar, besedilni korpus, evfemizem
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 962; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
SOCIOLEKTI V IZBRANIH BESEDILIH SLOVENSKE MLADINSKE LITERATURE
Irena Starič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja nastanek in razvoj slovenskega knjižnega jezika in knjižne norme ter Toporišičevo poimenovanje zvrstnosti slovenskega jezika, ki mu sledi sodobnejša opredelitev socialnih zvrsti slovenskega jezika, kot je sociolekte imenoval Andrej E. Skubic (2005). V empiričnem delu predstavlja in analizira značilnosti slovenskega jezika v izbranih sodobnih mladinskih literarnih delih (Desa Muck: Lažniva Suzi, Dušan Dim: Distorzija in Janja Vidmar: Pink), predvsem leksikalne in semantične posebnosti ter zanimivosti posameznih sociolektov glavnih protagonistov. Skozi delo skušamo razbrati, kakšen je danes jezik sodobne slovenske mladinske literature, kakšen je odnos med knjižnim in neknjižnim jezikom in kolikšen je vpliv govorjenega na zapisani jezik. V analizi jezikovne ravni se osredotočamo predvsem na leksiko in skladnjo v izbranih sociolektih, ob tem pa upoštevamo tudi časovno, sociološko in geografsko raven izbrane mladinske literature. Razložiti skušamo rabo sociolektov v izbrani mladinski literaturi na začetku 21. stoletja tudi z vidika učno – vzgojne in estetske umetnostne literature
Ključne besede: jezik, knjižno – pogovorni jezik, sleng, evfemizem, disfemizem, vulgarizem, sociolekt
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1605; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici