| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KULTURNOZGODOVINSKA VLOGA PREKMURSKE DUHOVŠČINE
Tadej Bratkovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kulturnozgodovinska vloga prekmurske duhovščine v strnjeni obliki predstavlja delovanje duhovnikov, ki so na poseben način zaznamovali preteklost in narodno identiteto Prekmurja v obdobju do konca druge svetovne vojne. Cilj diplomske naloge je orisati najbolj izstopajoča imena prekmurske duhovščine omenjenega obdobja, njen vpliv na narodno zavest in kulturno zgodovino te pokrajine, hkrati pa z njo predstaviti kulturnozgodovinske obrise najbolj vzhodne slovenske pokrajine. Predvsem želi izpostaviti imena tistih katoliških in evangeličanskih duhovnikov, ki so brez izrecnih religioznih vpletanj ali ideoloških namenov služili uveljavljanju posebnega slovenskega knjižnega jezika, utrjevanju slovenske zavesti ter skrbeli za splošno dobrobit prekmurskega človeka. Biografski zapisi sicer predstavljajo posameznike in njihov delež pri velikem poslanstvu, hkrati pa vsaj nakazujejo celoten obseg opravljenega pri ohranjanju Prekmurja kot dela slovenske narodne identitete.
Ključne besede: Prekmurje, Murska Sobota, evangeličani, katoliki, duhovščina, kulturna zgodovina
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 330; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (382,38 KB)

2.
Prekmurski pisatelji v 18. stoletju
Jožef Smej, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi so predstavljeni prekmurski pisatelji 18. stoletja, najprej evangeličanski (Temlin, Sever in Števan Küzmič), nato katoliška (Mikloš Küzmič in Čergič). Analizirane so jezikovne različice molitev očenaša, zdravemarije in apostolske vere (in pesmi M. Küzmiča ter Čergiča). Gre za ekumensko razsež nost in spoznanje, da so apostolska veroizpoved ter molitvi očenaš, zdravamarija pred jedjo in po njej skupne katoličanom in evangeličanom. Primerjajoč Avgustov zlati vek (Vergil, Ovid – omenja ju M. Küzmič –, Horac, Tibul, Properc) s slovenskimi prekmurskimi pisatelji, avtor ugotavlja, da je bilo 18. stoletje zlati vek za Prekmurje in prekmurski knjižni jezik.
Ključne besede: prekmurski jezik 18. stoletja, prekmurski pisatelji, apostolska vera, očenaš, zdravamarija, evangeličani, katoliki, ekunomizem
Objavljeno: 28.02.2018; Ogledov: 223; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (445,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici