| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 70
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: razmerje in podobnost v 9. razredu
Tea Horvat, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: razmerje in podobnost v 9. razredu smo želeli pridobiti informacije o učinkovitosti i-učbenika pri uresničevanju izobraževalnih ciljev matematike v 9. razredu osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se seznanili z IKT in e-gradivi ter nekaterimi dostopnimi evalvacijami e-gradiv. Posebej so nas zanimali: osnovnošolska matematika skozi e-vsebine in e-storitve ter njeno poučevanje in učenje s pomočjo i-učbenikov in apletov. V empiričnem delu smo podrobno opisali pedagoški eksperiment, v katerega so bili vključeni učenci treh oddelkov 9. razreda ene od osnovnih šol v Mariboru. Kontrolna skupina (en oddelek) je bila poučevana s klasičnim tiskanim učbenikom, eksperimentalna skupina (dva oddelka) pa z i-učbenikom. V i-učbeniku smo za namene našega poučevanja preučili temo Razmerje in podobnost, izbrali IKT učno okolje ter določili načine zbiranja in analiziranja podatkov. Zanimal nas je vpliv i-učbenika na boljše oz. slabše učence in razvoj proporcionalnega sklepanja učencev. Ugotovili smo, da so učenci eksperimentalne skupine v finalnem preizkusu znanja dosegli nekoliko višji rezultat kot učenci kontrolne skupine. I-učbenik je pri obravnavi učne teme Razmerje in podobnost pozitivno vplival na učence, slabše od povprečja (z ocenama 1 in 2) in boljše od povprečja (z ocenama 4 in 5). Na proporcionalno sklepanje pa je uporaba i-učbenika le delno vplivala.
Ključne besede: IKT, e-izobraževanje, e-gradiva, delitev e-učbenikov, i-učbenik, aplet, evalvacija i-učbenika, matematika, razmerje in podobnost, proporcionalno sklepanje
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 490; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

2.
Trening socialnih veščin pri urah oddelčne skupnosti v 4. razredu
Kaja Bencak, 2019, magistrsko delo

Opis: Šola ne predstavlja zgolj okolja, ki izobražuje, ampak tudi okolje, v katerem lahko otrok razvija socialne veščine, ki mu omogočajo učinkovito vedenje v socialnem prostoru. Zato je pomembno, da tudi v šoli skrbimo za razvoj in vzdrževanje socialnih veščin, saj lahko v nasprotnem primeru prihaja do težav, ki se znajo odražati na učnem področju, na področju odnosov in duševnem zdravju, ter se lahko pojavljajo tudi v obdobju adolescence in kasneje v življenju. Za preprečitev morebitnih posledic primanjkljajev na področju socialnih veščin, smo v ta namen oblikovali trening socialnih veščin, ga izvedli in tudi evalvirali. Izvedli smo ga v četrtem razredu osnovne šole pri urah oddelčne skupnosti, ki so med drugim namenjene ravno ustvarjanju optimalnih pogojev za osebnostni razvoj posameznika ter pripravi učencev za kakovostno življenje v skupnosti. Podatke o evalvaciji intervencije smo zbrali s kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami pedagoškega raziskovanja. Analiza intervjuja, vprašalnika, evalvacijskih vprašalnikov in lastne refleksije izvajalca je pokazala, da je po izvedbi prišlo do manjših sprememb na področju odnosov in socialnega položaja posameznikov ter do določenih pozitivnih sprememb na področju obravnavanih socialnih veščin. Prav tako smo iz strani učencev in učiteljice zaznali naklonjenost do delavnic treninga socialnih veščin pri urah oddelčne skupnosti in željo po tovrstnem delu v prihodnosti.
Ključne besede: trening socialnih veščin, socialne veščine, ure oddelčne skupnosti, razred, evalvacija
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 495; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

3.
Analiza metrik za avtomatsko vrednotenje strojnih prevodov
Klemen Arzenšek, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektu smo opravili pregled metrik za avtomatsko vrednotenje strojnih prevodov. Testirali smo določene metrike za ocenjevanje prevodov iz angleščine v slovenščino. Vsi testi so bili opravljeni z metrikami direktno iz Linux terminala. Testirali smo tako, da smo vsako metriko oz. sklop metrik lokalno zaganjali, vsako metriko posebej z več testnimi vzorci, da smo dobili več rezultatov in tako odpravili nepotrebna odstopanja. V poročilu bomo predstavili tudi osnove strojnega prevajanja in osnove vrednotenja le-tega. Metrike, ki smo jih uporabili pri testiranju, bomo podrobno opisali in v praksi preizkusili.
Ključne besede: strojno prevajanje, evalvacija, metrika avtomatske evalvacije
Objavljeno: 05.02.2019; Ogledov: 658; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Učinek treninga socialnih veščin v razredu na socialne kompetence učencev in razredno klimo
Anja Jularić, 2018, magistrsko delo

Opis: Mladostniki z lažjo motnjo v duševnem razvoju imajo primanjkljaje na področju intelektualnega delovanja in prilagoditvenih spretnosti. V slednje uvrščamo tudi težave na področju socialnih veščin, zato smo se odločili za izvedbo treninga socialnih veščin v dveh šestih razredih osnovne šole s prilagojenim programom vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Vključena je bila tudi kontrolna skupina. Potekalo je 10 srečanj z interaktivnimi igrami in diskusijami po eno šolsko uro v vsaki skupini, enkrat na teden. Z vprašalnikom socialnih veščin so bile izmerjene veščine asertivnost, empatija, samokontrola, sodelovanje in odgovornost. Socialne veščine so ocenili učenci in njihovi starši. Zanimal nas je tudi morebiten vpliv treninga na razredno klimo, za merjenje katere smo prav tako uporabili vprašalnik, ki so ga izpolnili učenci in razredničarke. Izveden je bil tudi intervju z razredničarkama eksperimentalnih razredov. Po vsakem srečanju je potekala evalvacija posamezne delavnice s strani učencev, razredničark in vodje delavnic. Rezultati so pokazali, da je imel trening socialnih veščin rahel pozitiven učinek na socialne veščine v splošnem, spremembe so se pokazale tudi pri nekaterih specifičnih veščinah. Pri razredni klimi so se pokazale manjše pozitivne spremembe v medosebnih odnosih, ki so del konstrukta, na podlagi rezultatov pa ne moremo ugotoviti vpliva treninga na razredno klimo. Evalvacije so pokazale zadovoljstvo s treningom, učenci so poročali o dobrem počutju, razredničarki pa o ustreznosti in koristnosti treninga. Tovrstne treninge socialnih veščin bi bilo smiselno skozi daljše časovno obdobje izvajati tudi v prihodnje, saj že krajše intervencije pripomorejo k pozitivnim spremembam.
Ključne besede: trening socialnih veščin, socialne veščine, razredna klima, evalvacija, lažja motnja v duševnem razvoju
Objavljeno: 09.01.2019; Ogledov: 946; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

5.
Timsko načrtovanje, poučevanje in evalvacija pri interesnih dejavnostih
Aleksandra Slatinšek-Mlakar, 2009, strokovni članek

Opis: Danes se učitelji v šolah timskega dela lotevamo bolj strokovno in sistematično. Udeležili smo se lahko različnih dodatnih strokovnih izobraževanj, seminarjev in delavnic, kjer smo si pridobili ustrezno znanje in nekaj izkušenj za timsko delo. Današnja šola je timsko delo vpeljala predvsem na področjih načrtovanja in poučevanja ter z njima povezane evalvacije. V prispevku je zajet vidik timskega dela na vseh treh področjih in podkrepljen s praktičnim primerom v okviru interesnih dejavnosti. Opisan primer timskega dela na razredni stopnji prikazuje uresničevanje zamisli o interdisciplinarnem sodelovanju med učitelji, vodstvenimi delavci, učenci in zunanjimi sodelavci. Zajema podroben prikaz uresničevanja zastavljenih ciljev na področju timskega načrtovanja in poučevanja kot tudi evalvacije. Uspešna izvedba gledališke predstave predstavlja povratno informacijo o uspešnosti timskega sodelovanja. Na podlagi evalvacijskega vprašalnika udeleženci tima menijo, da je projekt odlično uspel, in si želijo še več takšnih ustvarjalnih aktivnosti.
Ključne besede: timsko delo, timsko načrtovanje, timsko poučevanje, timska evalvacija, interesne dejavnosti
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 580; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Evalvacija in samoevalvacija v osnovni šoli
Franc Gosak, Milena Ivanuš-Grmek, Branka Čagran, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja odnos osnovnošolskih strokovnih delavcev do evalvacije in samoevalvacije ter njihovo dejansko izvedbo na šolah. V prvem delu članka opredelimo vrste, vidike in ravni evalvacij. Obravnavamo odnose med evalvatorji in evalviranimi ter dejavnike in rezultate samoevalvacije. V drugem delu so prikazani rezultati raziskave, ki kažejo, da se na šolah vsa področja evalvirajo v manjši meri, kot se strokovnim delavcem zdijo pomembna, sicer strokovni delavci večinsko izražajo pozitivno stališče do evalvacije; inšpekcijskemu pregledu kot elementu evalvacije šole pa pripisujejo najmanjši pomen. Učitelji, ki delajo v oddelkih podaljšanega bivanja, imajo izmed vseh strokovnih delavcev do evalvacije najmanj pozitivno stališče.
Ključne besede: evalvacija, samoevalvacija, kakovost, dosežki, osnovne šole
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 880; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (172,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Razvoj naprednega adaptivnega regulatorja za mehatronske sisteme
Dušan Fister, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi predstavljamo, opisujemo ter razlagamo princip delovanja nelinearnega naprednega adaptivnega hitrostnega regulatorja, ki smo ga izdelali za potrebe napredne regulacije na enoosnem robotu. Tega krmilimo z algoritmom evolucijskih strategij, ki je sposoben dinamičnega iskanja rešitev, kjer se vrednost funkcije uspešnosti spreminja s časom. Pri tem smo vrednost funkcije uspešnosti napovedovali s pomočjo nevronske mreže (angl. Artificial Neural Network, krajše ANN). Predlagano metodo smo testirali na realnem laboratorijskem robotskem sistemu z eno stopnjo prostosti (angl. one degree of freedom, krajše 1 D.O.F.) in ugotovili, da je primeren za regulacijo v realnem času (odzivni čas 1-5 ms). Izvedena je bila primerjava z linearnim PI-hitrostnim regulatorjem, rezultati pa so pokazali uspešnejše delovanje nelinearnega hitrostnega regulatorja.
Ključne besede: online-regulacija, identifikacija, evalvacija, optimizacija, realni čas
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 700; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

8.
Zadovoljstvo staršev z odnosi in delom vzgojiteljev
Andreja Homer, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o zadovoljstvu starševz odnosi in delom vzgojiteljev v vrtcih. Je empirična naloga, pri čemer služijo rezultati kot samoevalvacija za slovenske vrtce in prikazuje splošno zadovoljstvo staršev z vzgojitelji na Slovenskem. V teoriji se nahaja tema, ki je izhodišče za empirični del. Starši so v sodobnem času vedno bolj podvrženi stresu in tempu današnjega življenja, tako so zaradi službe in natrpanega urnika velikokrat odvisni od vzgojno-izobraževalne ustanove, vrtca. Otroci so v večini vključeni vvrtce v bližini, starši pa se le redkokdaj pozanimajo o različnih programih, ki se izvajajo v njih. Opredeljene so družine in njihove naloge ter vrste vrtcev in naloge teh. Tako starši kot tudi vzgojitelji imajo svoja prepričanja, pričakovanja in zadovoljstva, ki pa bi naj strmela k skupnemu cilju in v dobro otroku. Kakovost, ki se zato določa z zakonom, mora biti strokovno izvedena s strani vzgojno-izobraževalnih ustanov, vključujejo pa naj starše. Sodelovanje je pri izvajanju kakovostnega izobraževanja ključna in pripomore k evalvaciji, oziroma bolje rečeno k samoevalvaciji vrtcev. Vzgojitelj je strokovna in izobražena oseba na tem področju in je v odnosu in sodelovanju z starši tisti, ki vodi kvaliteten odnos. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati povpraševanja staršev, katerih otroci obiskujejo različne vrtce na Slovenskem. Vključene so splošna opažanja staršev pri odnosu vzgojiteljev in drugih delavcev, lastna mnenja o pomembnosti in količini izvajanja določenih dejavnosti, ocena prihoda in odhoda otroka v vrtec in iz vrtca, sodelovanje med starši ter vrtcem, ki je pomemben faktor pri zagotavljanju kakovosti in njihova splošna ocena vzgojiteljev ter njihovih pomočnikov.
Ključne besede: Družina, evalvacija, komunikacija, pričakovanja, samoevalvacija, sodelovanje, starši, vrtec, vzgojitelji, zadovoljstvo.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 811; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
VLOGA IN MOČ RAVNATELJA V PROCESU UVAJANJA NOVOSTI - SISTEMATIČNO PRIPRAVLJENEGA INTERNEGA IZOBRAŽEVANJA IN IZPOPOLNJEVANJA ZA STROKOVNE DELAVCE V JAVNI OSNOVNI ŠOLI
Jana Zadravec, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenska javna osnovna šola je zadnjo veliko spremembo doživela z uvedbo devetletne osnovne šole, ki jo je pričela uvajati v šolskem letu 1999/2000. Poleg ostalih, vstopajo v javno osnovno šolo tudi učenci s posebnimi potrebami, med katere štejemo učence z najrazličnejšimi boleznimi in motnjami, pa tudi nadarjene ter dvojno izjemne učence. Vsi ti v procesu vzgoje in izobraževanja, ob učiteljih in vzgojiteljih, potrebujejo pomoč strokovnjakov, ki jim nudijo dodatno socialno, čustveno in izobraževalno podporo. Z njimi tako delajo specialni in socialni pedagogi, defektologi, psihologi, logopedi in drugi. Vsi omenjeni strokovni delavci, pa tudi učitelji in vzgojitelji morajo, da bi svoje delo opravljali profesionalno, skrbeti za stalno izobraževanje ter izpopolnjevanje svojega znanja in usposobljenosti. Izvajanje osnovnega programa (pouk) v javnih osnovnih šolah, dodatne interesne dejavnosti, priprave na tekmovanja, sodelovanje v domačih in mednarodnih projektih, aktivnosti v okviru posameznega predmetnega področja, vzgoja, sodelovanje s starši in drugo, so vsakodnevne naloge strokovnih delavcev v osnovni šoli. Zaradi vsega naštetega so le-ti izjemno obremenjeni. Zavedati se je treba, da morajo ob tem zadovoljevati še mnoge druge potrebe svojih učencev ravnateljev, staršev, lokalnega okolja in drugih. Ne pozabimo, da imajo strokovni delavci še lastne profesionalne cilje h katerim strmijo. Vse to je bil razlog za odločitev raziskovanja o izobraževanju in izpopolnjevanju strokovnih delavcev, ki zagotavljata stalno strokovno delo in primerno usposobljenost za delovanje na različnih vzgojno izobraževalnih področjih. Raziskovanje uvedbe sistematičnega internega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev v javni osnovni šoli je navrglo ugotovitev, da je vloga ravnatelja v tem procesu izjemnega pomena, njegova moč pa izhaja iz različnih virov, največkrat vzora. Obstoj internega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev v javni osnovni šoli je bilo mogoče dokazati z anketiranjem ravnateljev; dokazov za obstoj sistematičnega internega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev v slovenski javni osnovni šoli, pa kljub zagotavljanju nekaterih ravnateljev, da se izvajajo, ni bilo mogoče najti. Sistematično interno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev se mora namreč izkazati kot sistem, ki vsebuje nekatere obvezne sestavine: načrtovanje, izvedbo, evalvacijo in dokumentiranje izobraževanja in izpopolnjevanja. Sistematično interno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev je eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na kvalitetni prenos znanja in posledično višjo stopnjo izobraženosti strokovnih delavcev, posredno pa vplivajo na kvalitetnejše delo učencev, pozitivno delovno klimo ter lažje sodelovanje s starši in lokalnim okoljem. Ob tem lahko strokovni delavci zadovoljujejo lastne cilje, znižajo se stroški izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev, prav tako ne prihaja do izpada vzgojno izobraževalnega procesa zaradi izostankov strokovnih delavcev z delovnega mesta. Model sistematičnega internega izobraževanja strokovnih delavcev, ki je nastal na podlagi teoretičnih izsledkov in lastne raziskave je pripravljen tako, da ga lahko ob nekaterih prilagoditvah, uporabijo vse slovenske javne osnovne šole. Uvajati ga morajo ravnatelji javnih osnovnih šol, v sodelovanju z delovno skupino strokovnih delavcev. Ravnatelj pa je odgovoren tudi za načrtovanje, motivacijo, izvedbo, evalvacijo in dokumentiranje sistematičnega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev.
Ključne besede: interno izobraževanje in izpopolnjevanje, sistematičnost, javna osnovna šola, strokovni delavci, profesionalna rast, načrtovanje, evalvacija, dokumentiranje
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 738; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

10.
POSTOPKI PRESOJE KAKOVOSTI NACIONALNE AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KAKOVOST V VISOKEM ŠOLSTVU
Aljaž Sekolovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je oseba javnega prava za zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokošolskem in višješolskem prostoru. Njena naloga je podeljevanje akreditacij visokošolskim zavodom in študijskim programom ter izvajanje zunanjih evalvacij višjih strokovnih šol. Na podlagi podeljenih akreditacij, ki jih ki jih podeljuje, se lahko pridobiva javno veljavna izobrazba v Republiki Sloveniji. Vsak visokošolski zavod ali študijski program, ki želi biti akreditiran, mora največ vsakih sedem let iti skozi postopek akreditacije, pri čemer mora izpolnjevati določene standarde, ki so določeni na evropski ravni in implementirani v slovenskih pravnih aktih. V diplomski nalogi je predstavljena Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu in postopki, ki jih vodi. V povezavi z začetnim poglavjem o kakovosti v slovenskem visokošolskem in višješolskem področju je predstavljena struktura in naloge agencije, zatem pa še vsi deležniki v postopkih. Pojasnjene so razlike med postopki, najobsežnejši del diplomske naloge pa zajema potek postopkov od same vložitve vloge, področij presoje in presojevalcev do končne odločitve oziroma pravnih sredstev. Na koncu so predstavljene še evropske organizacije, v katere je agencija vključena in Evropski standardi in smernice.
Ključne besede: kakovost, presojanje kakovosti, Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, NAKVIS, visoko šolstvo, višje šolstvo, akreditacija, evalvacija
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 927; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (999,06 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici