1. Nárek - izgubljen slovenski folklorni žanrMarija Stanonik, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Narek in narekanje sta se začela opuščati sredi 19. stoletja. Na srečo je dovolj dokumentirano v zapisih besedil in opisih šeg. Besedila razkrivajo izjemno poetično moč, ki črpa iz izkušenj in čustvovanja. Obredna besedila ohranjajo stare mitične poteze (Bela krajina), način izvajanja (Istra) in kažejo na usihanje izvirnih funkcij (Rezija) in so izreden dokument preteklega načina življenja (Prekmurje, Porabje). Sodobni življenjski stili in ideje so zakrile izvirni pomen in smisel žalovanja. Oropani svojega duhovnega pomena so se nekaj časa ohranjali kot družbeni korektiv (revne ženske so bile za narekanje plačane). Danes narekanje nadomeščajo pogrebni govori.
Ključne besede: etnologija, šege, pogrebne šege, verovanje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 866; Prenosov: 363
 Celotno besedilo (488,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Mezi folklorem a uměním, mezi zeměmi a existencíLibor Pavera, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Med folkloro in umetništvom, med državami in eksistenco
Prispevek obravnava avtorico, ki je živela in ustvarjala na geografsko-jezikovno-kulturni meji, kar se kaže v njenih delih, umeščenih med leposlovje in folkloro. Avtor opozarja tudi na uporabo zgledov, čas in prostor ter topiko prostora.
Ključne besede: folkloristika, etnologija, leposlovje, ljudsko slovstvo
Objavljeno v DKUM: 31.01.2018; Ogledov: 941; Prenosov: 373
Celotno besedilo (346,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. PREGOVORI O ČEBELI IN MEDUDamjana Cvetko, 2016, diplomsko delo Opis: Čebele je preprosto ljudstvo od nekdaj cenilo zaradi medu in voska ter pozitivnih lastnosti (delavnost, gospodarnost, nesebičnost), ki jih je skupaj z medom spretno vpletlo v pregovore. Slednji so predmet raziskovanja paremiologije, etnologije, jezikoslovja in slovstvene folkloristike. Posledica različnih vidikov raziskovanja so različne definicije pregovorov. Poseben odnos slovenskega človeka do čebele se kaže tako v jezikovnem izrazu (sinonimija, antropomorfizacija) kot tudi v zunajjezikovni dejanskosti (panjske končnice, čebelnjak). Motivacija za pregovore s sestavinama čebela in med izhaja iz življenja čebel, čebelarjenja in lastnosti medu. Pregovori so torej odsev kmečkega sveta, ki hkrati odražajo razmišljanje, verovanje, védenje, vrednote in prepričanje preteklega časa. Slovenski prednik je bil tesno povezan z naravo in katoliško vero, kar je vidno zlasti pri vremenskih pregovorih (čebela, med). Sporočilo pregovorov je preoblikovano v poetično obliko. Gradniki slednje pa so zlasti: rima, asonanca, hiperbola, elipsa, metafora in primera. Glede notranje strukture prevladujejo primerjalni pregovori, medtem ko so oziralni pregovori prevladujoči z vidika zunanje strukture.
Ključne besede: Pregovor, paremiologija, etnologija, čebela, med, rima, metafora, hiperbola, elipsa.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 4480; Prenosov: 373
Celotno besedilo (1,02 MB) |
4. ŠAVRINKA V DRUŽINI IN VAŠKI SKUPNOSTI TER NJEN GOVORŠpela Vozelj, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je Šavrinka obravnavana iz etnološkega in dialektološkega zornega kota. Za lažjo orientacijo je sprva predstavljen zgodovinsko-družbeni okvir s prikazanimi razmerami v slovenski Istri, kjer je Šavrinka živela in delovala. Potrebno je poudariti, da so za namen diplomskega dela zgodovinska dejstva poenostavljena, a še vedno avtentična. Zajeti so namreč podatki, ki so relevantni za namen dela. Ker enotnega poimenovanja o tem,kdo je Šavrinka, v literaturi ni, so prikazane različne definicije. Na terenu je bila izvedena raziskava, ki je iskala odgovore na vprašanja o tem, kako ljudje danes vidijo to popotno trgovko, kaj vse je delala, kje je živela, kakšna je bila njena družina in njen govor. Namen dela je tudi primerjati Šavrinko z ostalimi ženskami, ki so živele v Sloveniji v tistem času, kajti v tem kontekstu je bila vsekakor drugačna od ostalih. Šavrinka je komunicirala v narečnem govoru svojega časa, zato je njen govor umeščen v dialektološki kontekst in ker je na tem področju v zadnjem času mnogo novih raziskav, je nekaj besed namenjenih tudi temu, saj eno slovensko istrsko podnarečno skupino imenujemo šavrinsko podnarečje.
Ključne besede: etnologija, socialni položaj žensk v prvi polovici 20. stoletja, delovne migracije, dialektologija, primorska narečna skupina, šavrinski govor
Objavljeno v DKUM: 27.07.2016; Ogledov: 3686; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,04 MB) |
5. Uporabniško usmerjen pogled na geslenje etnologije (2. del)Jerneja Ferlež, 1997, izvirni znanstveni članek Opis: Prvi del članka temelji na pregledu problemov, ki jih imajo etnologi in antropologi v knjižnicah, na kratko predstavi posebnosti etnološke strokovne terminologije. Sledijo različni pogledi na geslenje s poudarkom na uporabniško usmerjenih. Govor je o izčrpnosti in globini geslenja, o izbiri strokovnih oz. poljudnih gesel, o konsistentnosti pri geslenju in iskanju, o pomenu poznavanja uporabnikov in njihovega iskalnega vedenja. V drugem delu teče beseda o istih problemih na podlagi analize ankete med etnologi in neetnologi, vprašanj uporabnikov v UKM in primerjave gesel, ki so jih posamezne knjižnice že uporabile za geslenje etnološkega gradiva. Tako med besedilom kot ob zaključku članka je nanizanih nekaj predlogov za uspešnejše oblikovanje informacijskih sistemov, namigov za tiste ki geslijo etnološko gradivo, za etnologe, ki imajo težave v knjižnicah in za tiste, ki nimajo etnološke izobrazbe, pa iščejo tovrstne informacije.
Ključne besede: knjižnice, stvarni katalog, geselski katalog, gesla, predmetne oznake, etnologija
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1278; Prenosov: 30
 Povezava na celotno besedilo |
6. |
7. OBLAČILNO IZRAZJE V PISNIH VIRIH 19. STOLETJADamijan Šoštarič, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Oblačilno izrazje v pisnih virih 19. stoletja obravnava in raziskuje oblačilno izrazje v funkcijsko raznovrstnih besedilih iz obdobja od leta 1848 do leta 1899. V tem času so namreč že izhajale najrazličnejše revije, časopisi in strokovne knjige, ki jih lahko povežemo z oblačilno stroko in ki so pomembo vplivale na razvoj oblačilnega izrazja v slovenščini.
Osnovni cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, katero oblačilno izrazje se je uporabljalo v 19. stoletju in preveriti, kako se je to izrazje razvijalo. Predmet zanimanja je tudi besedotvorni vidik tega izrazja (eno- ali večbesednost terminov), izvor izrazja (izvirnoslovenska poimenovanja, prevzeta poimenovanja) in njegova ohranjenost v današnjem času.
Ključne besede: obleka, oblačilo, moda, noša, izrazje, etnologija, 19. stoletje, oblačilna terminologija
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 1274; Prenosov: 236
Celotno besedilo (2,05 MB) |
8. Človek, živina in kali : pogled v preteklost vodnih zajetij na KrasuMiha Zobec, 2008, izvirni znanstveni članek Ključne besede: etnologija, kmečko življenje, podeželje, kali, vodna zajetja, napajališča, živina, Kras, zgodovinski pregledi
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1306; Prenosov: 56
Povezava na celotno besedilo |
9. |
10. |
