| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ETNOLOŠKA DEDIŠČINA IN PRAVLJICE
Jerica Babulč, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena povezanost etnološke dediščine in pravljic. V pravljicah, izbranih na temo tkanja, je predstavljena prepletenost tkanja in pravljic. Pravljice so tematsko izbrane, izvirajo iz različnih časovnih obdobij in niso geografsko omejene. Otroci se s pravljicami srečujejo že v zgodnjem otroštvu. Preko njih spoznavajo svet, v katerega vstopajo. Del te naše sedanjosti je tudi kulturna dediščina iz preteklih zgodovinskih obdobij. V prvem delu diplomske naloge je zapisan postopek pridelave lanu, teritev, preja in pranje niti, snovanje in tkanje lanenega platna, kot so ga izdelovali moji predniki. Drugi del vsebuje šestnajst pravljic, v katerih sem iskala drobce dediščine, s katerimi se srečujejo najmlajši ob njihovem poslušanju. Pravljice so bogato prepletene z dediščino. Največkrat omenjajo predivo, surovino, iz katere nastaja nit. Enakovredno sta omenjena tudi preja niti in tkanje platna. Manjkrat pravljice govorijo o krojenju izdelka in njegovem namenu. Teritev in pranje volne oziroma niti sta omenjena najmanjkrat. Posamezni postopki tkanja so v pravljicah omenjeni zelo različno in niso vezani na geografski ali časovni izvor pravljic.
Ključne besede: pravljica, etnološka dediščina, tkanje
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2239; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
KRATKA KULTURNA ZGODOVINA ORMOŠKEGA OBMOČJA
Tanja Meško, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kratka kulturna zgodovina ormoškega območja je nastala z namenom, ustvariti krajši kulturnozgodovinski pregled Ormoža z okolico. Ormoško območje ima bogato zgodovino, s katero so povezana mnoga področja: arheologija, etnologija, arhitektura, pa tudi gospodarstvo in način življenja ljudi. Obravnavano področje je del Prlekije, pokrajine med Muro in Dravo; mesto Ormož je njeno pomembno lokalno središče. Uporaba in interpretacija virov je bila obravnavana z deskriptivno metodo, pri navajanju in predstavljanju zgodovinskih dejstev pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: - kulturna zgodovina, - ormoško območje, - arheologija, - prosvetna dejavnost, - etnološka dediščina, - pomebne osebnosti .
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1494; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
Kulturnozgodovinski in jezikovni razvoj Občine Šentjernej
Alja Godec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo skuša prikazati zgodovinski, kulturni in jezikovni razvoj občine Šentjernej v različnih kulturnih obdobjih. Opisani bodo življenje ljudi, njihove navade, običaji, ljudsko izročilo ter materialne in nematerialne stvaritve. Podrobneje bodo predstavljene arhitekturna, stavbna in etnološka kulturna dediščina ter izobraževalne ustanove in njihova kulturna vloga v kraju. V nadaljevanju sledijo opisi oseb, ki so s svojim delom prispevale pomemben delež pri razvoju kulture, jezika in kraja ter pripomogle k nastanku edinstvene kulturne in jezikovne skupnosti. Z namenom ohranjanja in širjenja kulturne dediščine in ljudskega izročila na mlajše rodove so bila v občini Šentjernej ustanovljena različna kulturna in etnološka društva, v katera se vključujejo domačini, ki so ponosni na preteklost kraja in uživajo v poustvarjanju ljudske kulture. Vsako društvo bo s svojo zgodbo v diplomskem delu tudi predstavljeno. Raziskan bo tudi njihov pomen pri ohranjanju krajevnega govora in prispevek h kulturnemu dogajanju v kraju. Zelo pomemben del ljudskega izročila občine Šentjernej je tudi šentjernejski govor, ki je močno zaznamoval kulturno dogajanje v kraju. Slovenska dialektologija ga uvršča v vzhodnodolenjsko podnarečje, to pa je del dolenjske narečne skupine. V diplomskem delu bodo na kratko predstavljene njegove značilnosti in posebnosti, torej glasoslovna in oblikoslovna ravnina govora. Predstavljene bodo njegove naglasne značilnosti, samoglasniški in soglasniški sestav govora in izvor posameznih glasov. Pri oblikoslovni ravnini govora pa bodo predstavljene narečne posebnosti štirih besednih vrst, tj. glagola, samostalniške in pridevniške besede in prislova.
Ključne besede: kulturna dediščina, ljudsko izročilo, kulturno-etnološka društva, kulturne prireditve, literarni ustvarjalci, dolenjska narečna skupina, šentjernejski govor.
Objavljeno: 04.05.2016; Ogledov: 595; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici