| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
INTERNACIONALIZMI V KULINARIKI
Katja Krajnc, 2014, diplomsko delo

Opis: Današnja kulinarična leksika je rezultat nenehnih komunikacijskih procesov ter kulturnih vzajemnih odnosov med različnimi narodi, ki so v vseh obdobjih zgodovine vodili v prevzemanje znanja in izkušenj. Zgodovina kulinarike je povezana z zgodovino stikov med ljudmi in narodi, v katerih so se ti – eni v večji in drugi v manjši meri – spoznavali in drug od drugega prevzemali tuja živila, jedi, prehranske navade, načine priprave hrane itn. Obenem s temi pa so prevzemali tudi poimenovanja zanje. Stiki med govorci različnih jezikov in njihovo medsebojno vplivanje je torej omogočilo spremembe v posameznih leksikalnih sestavih jezikov in končno njihovo približevanje. Vse to se odraža tudi v leksiki kulinarike, za katero lahko trdimo, da je internacionalizirana. Cilj te naloge je bil iz strokovnega jezika kulinarike izluščiti internacionalizme ter jih podrobneje raziskati. Pod internacionalizmom razumevamo ekvivalentne in formalno kongruentne interlingvalne enote s skupno etimologijo, ki jih najdemo v vsaj treh sodobnih jezikih in ki pripadajo najmanj dvema jezikovnima skupinama. Kot primerjalni jeziki so bili vzeti slovenščina, nemščina, italijanščina, francoščina in angleščina. Obdelani korpus obsega 506 internacionalizmov, ki so zbrani na podlagi primarnih virov, slovarjev in priročnikov. Kvantitativna analiza je pokazala, da so po strogih merilih povsem kongruentni in ekvivalentni samo 4 interleksemi, ob zanemaritvi pisave z veliko začetnico v nemščini je teh interleksemov 64. V vsaj treh jezikih je kongruentnih in ekvivalentnih 170 interleksemov, 259 pa zaradi izrazne strani v manj kot treh jezikih. Lažnih prijateljev sem našla 13.
Ključne besede: internacionalizmi, kulinarika, interleksem, etimologija, izvor interleksemov, kulinarični internacionalizmi, jezikovni stiki
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 649; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

2.
Slovensko špranja in sorodno
Metka Furlan, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Slovensko špránja ‘razpoka’ in hrvaško šprȁnja ‘trska’ se izvaja iz psl. nomena actionis *čь-pőrni (f.) ‘cepljenje’ prefigiranega glagola *čь-pőr-ti, ki je bil sinonimen s psl. *pőr-ti ‘bosti, ločevati, cepiti, parati’, prim. r. porótь, pórešь ‘parati’, sln. práti, pọrjem/pórjem ‘parati, trgati’.
Ključne besede: etimologija, besedotvorje, semantika, ekspresivna predpona, slovenščina, jezikoslovje
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 333; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (619,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Propriale und nichtpropriale Sprachareale
Stanislava Kloferová, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Lastno- in občnoimenski jezikovni areali: enakost v različnosti Lastno- in občnoimenski areali so odraz jezikovnega delovanja in to je potrebno upoštevati, čeprav med njimi obstajajo razlike (enkratno proti splošno). Prispevek prikazuje, kako lahko odnos med središčem in obrobjem občnoimenskega areala pomaga pri lingvistični analizi negotovih, izoliranih nenaselbinskih lastnih imen (anojkonimov) – gre za pomoč pri ugotavljanju njihovega izvora.
Ključne besede: onomastika, ljudska etimologija, jezikovna območja, dialektologija, jezikoslovje
Objavljeno: 05.02.2018; Ogledov: 289; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (395,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Porabskoslovensko óvca 'osa'. Praslovanska sinonima *(v)osva : *(v)osa v slovenščini
Metka Furlan, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V porabskoslovenskem óvca ‘osa’ se ohranja psl. leksem *(v)osva ‘osa’, ki je bil sinonimen in soroden s psl. *(v)osa > sln. Ósa.
Ključne besede: slovenska leksika, porabsko narečje, etimologija, balto-slovanske paralele
Objavljeno: 05.02.2018; Ogledov: 394; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (336,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
KMETIJSKO BESEDJE V ŽETALSKEM GOVORU
Marjetka Prevolšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kmetijsko izrazje v žetalskem govoru sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Žetale. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne in oblikoslovne značilnosti žetalskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natačneje v haloško narečje. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje kmetijskega izrazja v Žetalah. Narečno gradivo sem zbirala s pomočjo vprašalnice za sadovnjak, vrt in polje, katerih avtorica je Francka Benedik. S pomočjo informatorke sem zbrala razno kmetijsko izrazje, ki so ga govorili nekoč in tudi danes. Besede sem uredila v slovar po abecednem redu. Zajeto je staro besedje, ki izumira v današnjem narečju in ga mlajši govorci postopoma ne bodo več poznali. Slovar obsega 181 gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Temu sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsakemu izrazu sledi izsek iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen narečni termin. Osnovno kmetijsko uzrazje je slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je verjetno posledica vpliva okupatorja na našem ozemlju, v daljni preteklosti pa slovensko-nemških stikov sprevzemanjem izrazja, ki ga Slovenci nismo poznali. Prek nemščine so bili največkrat prevzeti tudi romanizmi, najmanj pa je hrvaških izposojenk.
Ključne besede: dialektologija, haloško narečje, žetalski govor, kmetijsko izrazje, etimologija.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 669; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (579,28 KB)

6.
BESEDJE ZA KMEČKO HIŠO IN ORODJE V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Laura Cipot Hari, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Besedje za kmečko hišo in orodje v izbranih prekmurskih govorih je bilo s pomočjo vprašalnice za SLA zbrano besedje iz pomenskih polj »kmečka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)« in »kmečko orodje, kmečka opravila in drugo«. V prvem sklopu je 101 vprašanje, v drugem pa 134 vprašanj. Zbiranje gradiva je potekalo v štirih vaseh, od katerih so tri zajete v mrežo točk za SLA: v T1 (Lukačevcih ‒ moja domača vas), SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci v Prekmurju). Govor prvih dveh vasi uvrščamo v osrednje ‒ ravensko podnarečje, govor drugih dveh pa v severno ‒ goričko podnarečje, ki se skupaj z južnim ‒ dolinskim podnarečjem uvrščata v prekmursko narečje. Besedje je posneto z digitalnim diktafonom, zapisano v fonetični obliki ter etimološko pojasnjeno s pomočjo etimoloških slovarjev, prevzete besede pa s pomočjo slovensko-nemškega in nemško-slovenskega ter slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Opravljena je tudi analiza gradiva, ki kaže, da je skoraj tri četrtine zbranega besedja slovanskega izvora, slaba četrtina besedja je prevzetega, od tega je največ germanizmov, sledijo madžarizmi, najmanj je romanizmov. Sedem izrazov je neznanega izvora. Več prevzetega besedja je v prvem sklopu »kmečka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)«. Izsledki analize kažejo, da bližina Madžarske ni bistveno vplivala na prekmurščino, je pa veliko večji pečat v prekmurskem jeziku in obravnavanih podnarečjih pustilo sobivanje z nemško skupnostjo v preteklosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: dialektologija, prekmursko narečje, ravensko podnarečje, goričko podnarečje, etimologija.
Objavljeno: 26.04.2016; Ogledov: 734; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

7.
Specializiranost obrazil za izpeljanke s pomenom vršilca dejanja, nosilca lastnosti ali stanja in opravkarja
Irena Stramljič Breznik, 1995, izvirni znanstveni članek

Opis: Kljub opazni večpomenskosti nekaterih besedotvornih morfemov je mogoče že s primerjavo prvih treh pomenskih skupin samostalniških izpeljank, označujočih vršilca dejanja, nosilca stanja in opravkarja, dokazati, da v razvrstitvi obrazil vendarle veljajo določene zakonitosti, saj je za vsako izmed skupin mogoče ugotoviti specifična najrodovitnejša priponska obrazila.
Ključne besede: slovenska slovnica, etimologija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 387; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Narečna poimenovanja za vrt, sadovnjak in polje v muškem govoru
Maja Fišer, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Narečna poimenovanja za vrt, sadovnjak in polje v muškem govoru sem najprej podala geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti občine Muta. Nato sem predstavila glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v koroško narečje. Osrednji del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja pri informatorjih, ki je nastalo na podlagi gradiva, posnetega z diktafonom. Zbrano besedje je urejeno v obliki abecednega slovarja in zapisano v fonetični obliki s slovničnimi kvalifikatorji ter s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Nato sledita pomenska razlaga in etimologije besed. Sodeč po izvoru besed, je osnovno narečno izrazje slovansko, saj je večina besed ne prevzetih. Med izposojenkami je največ germanizmov in romanizmov, ki pa so bili v narečje največkrat sprejeti prek nemščine.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, narečja, koroško narečje, Muta, muški govor, abecedni slovar, etimologija, poljedelsko izrazje, diplomska dela
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1051; Prenosov: 51
URL Povezava na celotno besedilo

9.
BESEDJE PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Mateja Sever, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas v izbranih prekmurskih govorih prinaša razlago narečne podobe in glasoslovni razvoj goričkega in ravenskega podnarečja v treh raziskovalnih točkah SLA (Slovenskega lingvističnega atlasa), na podlagi vprašalnice za SLA, ki obsega 357 vprašanj in je razdeljena v pet pomenskih polj. V diplomskem delu je najprej predstavljen geografski oris in predstavitev krajev, v katerih je potekalo zbiranje besedja. Temu sledi predstavitev glasoslovnih značilnosti prekmurskega govora in razlago goričkega in ravenskega podnarečja. Goričko podnarečje se govori na Goričkem, severno od Cankove, sem pa sodijo tudi Porabski govori. Ravensko podnarečje se govori v Cankovi, vse do Murske Sobote in naprej proti vzhodu. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja analiza besedja, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v treh krajih; Grad, Večeslavci in Cankova. Govora vasi Grad in Večeslavci predstavljata goričko podnarečje, govor vasi Cankova pa ravensko podnarečje. Zbrano gradivo je urejeno, zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Pojavljajo se besede, ki jih verjetno pozna samo še starejša generacija, posledica napredka pa se kaže prav v izginjanju starih besed in sprejetje novih, modernejših. Največ besed je slovanskega izvora, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je posledica bližine avstrijske meje in sobivanje z nemško govorečo skupnostjo.
Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, goričko podnarečje, ravensko podnarečje, etimologija.
Objavljeno: 13.03.2014; Ogledov: 1809; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

10.
KMETIJSKO IZRAZJE NA CVENU
Ksenija Erhatič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kmetijsko izrazje na Cvenu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi, nato pa še kmetijstvo in kmečko življenje na Cvenu. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti cvenskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k srednjeprleškim govorom, ki so del prleškega narečja. Ta govor se govori na spodnjem Ptujskem polju, med rekama Ščavnico in Pesnico. Zanj je značilen enoglasniški vokalni sistem. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja slovar zbranega narečnega izrazja v vasi Cven. Zbrano gradivo je urejeno v obliki slovarja, zapisano je v fonetični obliki in je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. V slovarju so zajete stare besede, ki jih poznajo le še starejši govorci in počasi izginjajo iz govora, pa tudi sodobne besede, ki so posledica uvedbe sodobne mehanizacije, le-te so največkrat bile sprejete v cvenski govor preko knjižnega jezika. Slovar obsega 405 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede so v slovarju razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed. Osnovno kmetijsko narečje je slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je verjetno posledica sobivanja z nemško govorečo jezikovno skupnostjo. Preko nemščine so bili največkrat prevzeti tudi romanizmi. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedikt. Informatorka je bila Frančka Jurinič iz Cvena. Ker je odraščala na kmetiji, pozna veliko starih orodij in pripomočkov, ki so jih ljudje nekoč uporabljali pri obdelovanju zemlje in pri drugih kmečkih opravilih. Pri zbiranju gradiva mi je pomagal tudi sovaščan, g. Miran Puconja, doktor etnoloških znanosti.
Ključne besede: dialektologija, prleško narečje, kmetijsko izrazje, etimologija
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1485; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici