SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
NAREČNA POIMENOVANJA ZA VRT, SADOVNJAK IN POLJE V GOVORU LANCOVE VASI
Damjana Hliš, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Narečna poimenovanja za vrt, sadovnjak in polje v govoru Lancove vasi prinaša glasoslovni oris govora Lancove vasi in abecedni slovarček narečnih poimenovanj za vrt sadovnjak in polje, ki je nastal na podlagi gradiva, posnetega z diktafonom, zbranega pri informatorjih v Lancovi vasi. Zbrano gradivo, zapisano v fonetični obliki, je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji, dodani so razlaga pomena, izvor besed in primerjava iztočnic v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju ter v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Večina zbranih besed je slovanskega izvora, ostale pa germanskega, romanskega in grškega.
Ključne besede: dialektologija, narečje, prleško narečje, Lancova vas, abecedni slovarček, etimologija.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2377; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

2.
ITALIJANSKE BESEDE V ANGLEŠKEM JEZIKU
Natalija Ferčec, 2010, diplomsko delo

Opis: Sposojenke predstavljajo pomemben del angleškega jezika. Skozi zgodovino angleškega jezika in kulture je veliko faktorjev prispevalo k prevzemu novih besed iz drugih jezikov. V prvem delu diplomskega dela je kratka predstavitev zgodovine angleškega jezika. Orisane so tako zgodovinske in družbene okoliščine kot tudi značilnosti angleškega jezika v različnih obdobjih. V nadaljevanju diplomskega dela sta predstavljeni obdobji v zgodovini angleškega jezika, ki sta bili najpomembnejši za prenos italijanskih besed v angleški jezik. V tretjem delu so navedeni razlogi za sposojanje ter italijanske besede v angleškem jeziku. Besede so razdeljene v različne kategorije glede na njihov pomen. Pri vsaki besedi je navedena definicija besede, njen izvor in primer uporabe v povedi. Zadnji del diplomskega dela predstavlja zaključke, do katerih sem prišla, ko sem preučevala, kdaj so bile posamezne besede prevzete iz italijanskega v angleški jezik.
Ključne besede: angleški jezik, zgodovinske okoliščine, sposojenka, prevzemanje tujih besed, etimologija.
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 1747; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (661,53 KB)

3.
SLOVANSKE BESEDE V ANGLEŠKEM JEZIKU
Nina Šulenta, 2010, diplomsko delo

Opis: V moji diplomski nalogi z naslovom Slavic words in the English language sem poskušala predstaviti sposojenke slovanskega izvora v angleškem jeziku. Najprej sem predstavila zgodovino angleškega jezika ter slovanske jezike. Sledi seznam slovanskih besed v angleščini, katere sem analizirala po posameznih kategorijah in poskušala ugotoviti število prevzetih besed, njihov pomen in uporabo. Zanimalo me je ali se pomen sposojenih besed razlikuje od prvotnega pomena. Uporabo besed sem predstavila s primeri. Prišla sem do zaključka, da je prevzetih slovanskih besed po številu veliko, vendar pa večina teh besed ni v pogosti uporabi.
Ključne besede: zgodovina angleškega jezika, slovanski jeziki, etimologija.
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2106; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (994,38 KB)

4.
KMETIJSKO IZRAZJE V BERKOVCIH
Darja Zmazek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Kmetijsko izrazje v Berkovcih je predstavljen govor vasi Berkovci, predvsem izrazje vezano na vrt, sadovnjak in polje. Govor, za katerega je značilen enoglasniški samoglasniški sistem, spada v panonsko narečno skupino, in sicer je del prleškega narečja. Poglavitni del diplomske naloge temelji na zbiranju poljedelskega izrazja. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarja, ki je razdeljen na tri sklope: Vrt, Sadovnjak in Polje. Zajeti so stari izrazi, poimenovanja, ki izginjajo in jih pozna le še starejša generacija ljudi, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobne mehanizacije, v narečje pa je bilo sprejeto preko knjižnega jezika. Slovar obsega 357 gesel, urejenih po abecednem redu, med katerimi pa prevladujejo samostalniki. Analiziran je tudi izvor zbranega izrazja in ugotovljeno je, da je največji delež slovanskega izvora. Med prevzetimi besedami je največ germanizmov, precej je tudi romanizmov, največkrat sprejetih prek nemščine.
Ključne besede: dialektologija, prleško narečje, kmetijsko izrazje, etimologija
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1483; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

5.
ZDRAVSTVENO IZRAZJE V BLEIWEISOVIH NOVICAH MED LETOMA 1843 IN 1890
Vesna Njenjić, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zdravstveno izrazje v Bleiweisovih Novicah med letoma 1843 in 1890 obravnava in raziskuje zdravstveno izrazje v Novicah, ki se je pojavljalo predvsem v rubriki Zdravstvene reči z vsemi različnimi oblikami naslova. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšne so značilnosti zdravstvenega izrazja, ki se je pojavljalo v rubriki Zdravstvene reči (z vsemi ustrezniki naslova). Za potrebe doseganja cilja so bile uporabljene različne raziskovalne metode. Diplomska naloga predstavi Janeza Bleiweisa, njegove Novice in najpomembneje, zdravstveno izrazje, zapisano v rubriki Zdravstvene reči med letoma 1843 in 1890. Namen je bil ugotoviti, kakšno izrazje se je pojavljalo in prevladovalo, ugotoviti ali je šlo večinoma za enobesedne ali večbesedne izraze, ali so se pogosto pojavljali opisni izrazi, v kolikšni meri so se pojavljali prevzeti, podomačeni in tuji izrazi, ali so se ob tujih izrazih pojavljala dodatna pojasnila ter iz katerega jezika izvira večina tujih izrazov.
Ključne besede: Janez Bleiweis, Kmetijske in rokodelske novice, zdravje, zdravstveno izrazje, prevzeta beseda, tujka, etimologija
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1334; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1007,05 KB)

6.
KMETIJSKO IZRAZJE NA CVENU
Ksenija Erhatič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kmetijsko izrazje na Cvenu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi, nato pa še kmetijstvo in kmečko življenje na Cvenu. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti cvenskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k srednjeprleškim govorom, ki so del prleškega narečja. Ta govor se govori na spodnjem Ptujskem polju, med rekama Ščavnico in Pesnico. Zanj je značilen enoglasniški vokalni sistem. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja slovar zbranega narečnega izrazja v vasi Cven. Zbrano gradivo je urejeno v obliki slovarja, zapisano je v fonetični obliki in je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. V slovarju so zajete stare besede, ki jih poznajo le še starejši govorci in počasi izginjajo iz govora, pa tudi sodobne besede, ki so posledica uvedbe sodobne mehanizacije, le-te so največkrat bile sprejete v cvenski govor preko knjižnega jezika. Slovar obsega 405 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede so v slovarju razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed. Osnovno kmetijsko narečje je slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je verjetno posledica sobivanja z nemško govorečo jezikovno skupnostjo. Preko nemščine so bili največkrat prevzeti tudi romanizmi. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedikt. Informatorka je bila Frančka Jurinič iz Cvena. Ker je odraščala na kmetiji, pozna veliko starih orodij in pripomočkov, ki so jih ljudje nekoč uporabljali pri obdelovanju zemlje in pri drugih kmečkih opravilih. Pri zbiranju gradiva mi je pomagal tudi sovaščan, g. Miran Puconja, doktor etnoloških znanosti.
Ključne besede: dialektologija, prleško narečje, kmetijsko izrazje, etimologija
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1166; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

7.
BESEDJE PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Mateja Sever, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas v izbranih prekmurskih govorih prinaša razlago narečne podobe in glasoslovni razvoj goričkega in ravenskega podnarečja v treh raziskovalnih točkah SLA (Slovenskega lingvističnega atlasa), na podlagi vprašalnice za SLA, ki obsega 357 vprašanj in je razdeljena v pet pomenskih polj. V diplomskem delu je najprej predstavljen geografski oris in predstavitev krajev, v katerih je potekalo zbiranje besedja. Temu sledi predstavitev glasoslovnih značilnosti prekmurskega govora in razlago goričkega in ravenskega podnarečja. Goričko podnarečje se govori na Goričkem, severno od Cankove, sem pa sodijo tudi Porabski govori. Ravensko podnarečje se govori v Cankovi, vse do Murske Sobote in naprej proti vzhodu. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja analiza besedja, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v treh krajih; Grad, Večeslavci in Cankova. Govora vasi Grad in Večeslavci predstavljata goričko podnarečje, govor vasi Cankova pa ravensko podnarečje. Zbrano gradivo je urejeno, zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Pojavljajo se besede, ki jih verjetno pozna samo še starejša generacija, posledica napredka pa se kaže prav v izginjanju starih besed in sprejetje novih, modernejših. Največ besed je slovanskega izvora, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je posledica bližine avstrijske meje in sobivanje z nemško govorečo skupnostjo.
Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, goričko podnarečje, ravensko podnarečje, etimologija.
Objavljeno: 13.03.2014; Ogledov: 1290; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

8.
INTERNACIONALIZMI V KULINARIKI
Katja Krajnc, 2014, diplomsko delo

Opis: Današnja kulinarična leksika je rezultat nenehnih komunikacijskih procesov ter kulturnih vzajemnih odnosov med različnimi narodi, ki so v vseh obdobjih zgodovine vodili v prevzemanje znanja in izkušenj. Zgodovina kulinarike je povezana z zgodovino stikov med ljudmi in narodi, v katerih so se ti – eni v večji in drugi v manjši meri – spoznavali in drug od drugega prevzemali tuja živila, jedi, prehranske navade, načine priprave hrane itn. Obenem s temi pa so prevzemali tudi poimenovanja zanje. Stiki med govorci različnih jezikov in njihovo medsebojno vplivanje je torej omogočilo spremembe v posameznih leksikalnih sestavih jezikov in končno njihovo približevanje. Vse to se odraža tudi v leksiki kulinarike, za katero lahko trdimo, da je internacionalizirana. Cilj te naloge je bil iz strokovnega jezika kulinarike izluščiti internacionalizme ter jih podrobneje raziskati. Pod internacionalizmom razumevamo ekvivalentne in formalno kongruentne interlingvalne enote s skupno etimologijo, ki jih najdemo v vsaj treh sodobnih jezikih in ki pripadajo najmanj dvema jezikovnima skupinama. Kot primerjalni jeziki so bili vzeti slovenščina, nemščina, italijanščina, francoščina in angleščina. Obdelani korpus obsega 506 internacionalizmov, ki so zbrani na podlagi primarnih virov, slovarjev in priročnikov. Kvantitativna analiza je pokazala, da so po strogih merilih povsem kongruentni in ekvivalentni samo 4 interleksemi, ob zanemaritvi pisave z veliko začetnico v nemščini je teh interleksemov 64. V vsaj treh jezikih je kongruentnih in ekvivalentnih 170 interleksemov, 259 pa zaradi izrazne strani v manj kot treh jezikih. Lažnih prijateljev sem našla 13.
Ključne besede: internacionalizmi, kulinarika, interleksem, etimologija, izvor interleksemov, kulinarični internacionalizmi, jezikovni stiki
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 142; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

9.
10.
Specializiranost obrazil za izpeljanke s pomenom vršilca dejanja, nosilca lastnosti ali stanja in opravkarja
Irena Stramljič Breznik, 1995, izvirni znanstveni članek

Opis: Kljub opazni večpomenskosti nekaterih besedotvornih morfemov je mogoče že s primerjavo prvih treh pomenskih skupin samostalniških izpeljank, označujočih vršilca dejanja, nosilca stanja in opravkarja, dokazati, da v razvrstitvi obrazil vendarle veljajo določene zakonitosti, saj je za vsako izmed skupin mogoče ugotoviti specifična najrodovitnejša priponska obrazila.
Ključne besede: slovenska slovnica, etimologija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 243; Prenosov: 14
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici