| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
IZVAJALCI PALIATIVNE OSKRBE V INSTITUCIONALNEM VARSTVU
Suzana Koštomaj, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opredelili vlogo izvajalcev paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu in predstavili posamezne elemente kakovostne in učinkovite paliativne oskrbe. Namen je bil raziskati strokovno področje zdravstvenih delavcev (predvsem članov negovalnega tima), ki prihajajo v stik z neozdravljivo bolnimi in umirajočimi pacienti, ter ugotoviti, kakšna so njihova stališča do organiziranosti paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Rezultate smo zbirali s tehniko delno strukturiranih vprašalnikov, prilagojenih po avstralskem dokumentu The palliative Care Evaluation Tool Kit: A compendium of tools to aid in the evaluation of palliative care projects. V raziskavo je bilo vključenih 100 zaposlenih s področja zdravstvene nege, potekala je v januarju 2014 v treh socialno varstvenih zavodih (Lambrechtov dom, Dom starejših Šentjur in Koroški dom starostnikov). Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani zdravstveni delavci v institucionalnem varstvu nimajo strokovno razširjenega znanja s področja paliativne oskrbe. Delno poznajo pravice neozdravljivo bolnih in umirajočih pacientov. Precej šibki so tudi pri poznavanju načel in značilnosti paliativne oskrbe. S statističnimi testi smo potrdili (p=0,0381), da stopnja izobrazbe pomembno vpliva na znanje s področja paliativne oskrbe. Sklep: Izvajanje paliativne oskrbe zahteva od zdravstvenega delavca veliko dodatnega znanja, veščin in absolutno pozitivno naravnanost in samoiniciativnost. Kakovostno paliativno oskrbo bi lahko širše zagotavljali, če bi institucije več vlagale v izobraževanje zaposlenih s področja paliative. Potrebno bi bilo organizirano pristopiti h kontinuirani paliativni oskrbi. Raziskava nakazuje posamezne usmeritve vodstvom vključenih institucij pri nadaljnem delu na področju paliativne oskrbe.
Ključne besede: paliativna oskrba, negovalni tim, etični vidik, pravice neozdravljivo bolnih in umirajočih.
Objavljeno: 12.12.2014; Ogledov: 1260; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

3.
Vrste zasliševalskih tehnik in njihova primernost za uporabo v Sloveniji
Nathan Klasinc, 2016, magistrsko delo

Opis: Pridobivanje informacij s pogovorom je ključna naloga preiskovalec pri preiskovanju kaznivih dejanj in nekaterih drugih posameznikov, ki s poslužujejo podobnih metod. Magistrska naloga vsebuje povzetke in opise najbolj uporabljenih tehnik pridobivanja informacij oziroma zasliševanj, ki se trenutno uporabljajo po svetu. V sklopu magistrskega dela smo naredili še pregled empiričnih raziskav v Sloveniji, ki obravnavajo tematiko zasliševanja. Narejena je bila taksonomija velike večine tehnik zasliševanja ter natančen in empiričen pregled dveh metod, ki sta trenutno najbolj uveljavljeni v svetu. Tako imenovani PEACE metoda in Reid tehnika. Na podlagi primerjave obeh tehnik in skladnosti s pravno ureditvijo, je bilo ugotovljeno, da Reid tehnika ni kompatibilna s slovensko zakonodajo saj se poslužuje metod, ki so eksplicitno prepovedane. Uporaba takšnih metod lahko resno ogrozi celoten kazenski postopek. Na podlagi pregleda lahko sklepamo, da so tehnike zasliševanja v Sloveniji zelo stare, v primerjavi z ostalim zahodnim svetom, neustrezne in ne dosegajo etičnih standardov. Poleg tega opažamo pomanjkanje empiričnih raziskav na tem področju, ki šele zadnjih nekaj let kaže rahel premik v razvoju.
Ključne besede: zaslišanje, zasliševalske tehnike, preiskovalni intervju, etični vidik, pravni vidik, magistrska dela
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 607; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
Odnos devetošolcev do nudenja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja
Tilen Majerič, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Nenadni srčni zastoj je kot vodilni vzrok smrti v razvitih državah sveta pomemben javnozdravstveni problem. Temeljnim postopkom oživljanja (TPO), kot pomemben del v verigi preživetja, je medicina dajala pomen že pred 50. leti. Avtomatski zunanji defibrilatorji (AED), ki so vedno bolj dostopni na javnih mestih, so naprave z zvočnimi in vizualnimi opozorili, s katerimi laika vodijo k varni defibrilaciji. Namen zaključnega dela je bil raziskati odnos zaključnih letnikov osnovnih šol do nudenja TPO z uporabo AED-ja. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Cilj raziskovanja je bil, da pridemo do zanesljivih, natančnih, merljivih in preverljivih spoznanj. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, ki nam je bila v pomoč za preučevanje elektronskih in knjižnih virov domače in tuje literature. Pri izdelavi anketnega vprašalnika smo si pomagali s pomočjo analize literature. Zbrane podatke smo analizirali s programom Microsoft Excel, z uporabo opisne statistike. Rezultati: Raziskava je pokazala, da devetošolci še niso bili v situaciji, ko bi morali oživljati. O TPO so se že vsi izobraževali. Pripravljeni so pomagati sočloveku in mu nuditi TPO. Poznajo AED in bi ga lažje uporabili v primeru zastoja srca, če bi jim nekdo pomagal. Vedo, da je pomembno, da čim več ljudi ve izvajati TPO. Diskusija in zaključek: Dokazali smo, da bo izobraževanje pri devetošolcih na tem področju še pomembno. Še bolj pomembno pa je, da smo prikazali, da so otroci teh let motivirani in željni znanja o TPO in AED-ju.
Ključne besede: Nenadni srčni zastoj, oživljanje, defibrilacija, izobraževanje, osnovnošolci, pravno-etični vidik.
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 269; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1017,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici