| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Temeljne pravice in izzivi digitalizacije : od pravne ureditve do prakse
2023

Opis: Bliskovit razvoj digitalizacije vpliva na vsa področja našega življenja. Na ravni EU se v zadnjih letih že odvija široka etična in pravna razprava o umetni inteligenci, robotiki stvari, močnih komunikacijskih omrežjih in primernem regulativnem okvirju, ki mora spoštovati tudi temeljne pravice. O tem so leta 2020 v sklopu Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK) raziskovali na Pravni fakulteti UM skupaj s sodelovanjem partnerja iz negospodarstva, Zavoda PIP, in osmih študentov iz štirih fakultet Univerze v Mariboru, in sicer Pravne fakultete, Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Filozofske fakultete. Namen projekta in pričujoče monografije je ozaveščati vse družbene deležnike o vplivu digitalizacije na družbena razmerja in pripraviti podlago za smernice za bodoče urejanje digitalizacije.
Ključne besede: digitalizacija, umetna inteligenca, etične dileme, pravna država, diskriminacija, varstvo zasebnosti
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 282; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (6,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Analiza možnosti uporabe umetne inteligence v upravljanju dobavne verige
Tilen Ketiš, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se poglobili v raziskavo in analizo vloge umetne inteligence v upravljanju dobavne verige. V uvodnih poglavjih smo predstavili teoretično ozadje umetne inteligence, njen razvoj in uporabo v različnih industrijskih sektorjih. V osrednjem delu naloge smo se osredotočili na povezavo med umetno inteligenco in dobavno verigo, pri čemer smo raziskali, kako umetna inteligenca prispeva k učinkovitosti, optimizaciji in inovacijam v upravljanju dobavne verige. Podrobno smo se lotili vpliva pandemije COVID-19 na dobavne verige in kako je umetna inteligenca pomagala podjetjem prilagoditi se na spremembe ter obvladovati izzive, ki jih je prinesla pandemija. Osredotočili smo se na različne vidike uporabe tehnologije umetne inteligence, kot so napovedovanje povpraševanja, optimizacija logistike, avtomatizacija skladiščenja in mnoge druge. Poglobili smo se v etične dileme in izzive, ki jih prinaša uporaba tehnologije v dobavni verigi, ter razpravljali o potencialnih rešitvah in pristopih za njihovo obravnavo. S pomočjo analize podatkov in študije primera smo predstavili konkretne primere uporabe umetne inteligence v upravljanju dobavne verige ter ugotovitve in rezultate, ki jih je dala ta tehnologija. Diplomsko delo smo zaključili z razpravo o ugotovitvah in priporočilih za uporabo tehnologije v sektorju dobavne verige v prihodnje. Analiza je pokazala, da ima umetna inteligenca velik potencial za preoblikovanje in izboljšanje dobavne verige, hkrati pa je treba ustrezno obravnavati tudi izzive in etične dileme, ki jih le-ta prinaša.
Ključne besede: umetna inteligenca, dobavna veriga, upravljanje dobavne verige, COVID-19, etične dileme
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 315; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

3.
Etične dileme in motivacija zaposlenih v zdravstveni negi v času COVID-19
Ana Gobec, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zaposleni v zdravstveni negi so se med izbruhom COVID-19 soočali z neprijetnimi in zapletenimi etičnimi izzivi, moralnimi konflikti, visoko stopnjo umrljivosti pacientov in dolgim delovnim časom. Namen zaključnega dela je bil raziskati etične dileme in motivacijo zaposlenih v zdravstveni negi v času COVID-19. Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja – kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. Pri tem je sodelovalo 307 zaposlenih v zdravstveni negi, ki so delali neposredno s COVID-19 pacienti. Podatki so bili analizirani z inferenčno in deskriptivno statistiko. Rezultati: Na motivacijo zaposlenih vplivajo podpora družine, finančne nagrade za vložena prizadevanja, finančno nadomestilo med pandemijo in dostopnost zdravila in cepiva za COVID-19. Občutki zaposlenih v zdravstveni negi razkrivajo, da zaposleni cenijo finančno nadomestilo med pandemijo. Čutijo tudi, da morajo delati, ker je to njihova naloga in ker morajo izpolnjevati svoje etične obveznosti. Hkrati cenijo, da jim delodajalec za njihovo delo daje posebne nagrade. Statistična povezava med stresnimi dejavniki in spolom ni bila ugotovljena. Razprava in sklep: Zaposlene v zdravstveni negi je treba med pandemijo okrepiti. Vprašanja, kot so strah pred prenosom, stres, tesnoba in ohranjanje duševnega zdravja, je treba obravnavati previdno. Z rešitvami na ta vprašanja bi se lahko povečala kakovost zdravstvene nege kot posledica psihosocialne krepitve zaposlenih v zdravstveni negi.
Ključne besede: etične dileme, delovna motivacija, COVID-19, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 570; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

4.
Etične dileme podjetništva v korona krizi
Jernej Krajšek, 2022, magistrsko delo

Opis: Virus COVID-19 oziroma »koronavirus« je na svetovni ravni močno vplival na življenja ljudi. Le malokdo si je možnost izbruha epidemije takšne razsežnosti sploh uspel predstavljati, kaj šele da bi se na kaj takega lahko predhodno pripravil. Način vsakodnevnega življenja skoraj vsakega posameznika se je močno spremenil. Ob nenadnih spremembah, na katere se je težko pripraviti, se pogostokrat pojavljajo dileme, kako se na njih odzvati. Dileme so se pojavile tudi v podjetjih, saj se je trg povpraševanja v zelo kratkem času močno spremenil. Zaradi različnih ukrepov proti širjenju virusa po vsem svetu so se tako pojavile velike spremembe tako v ponudbi kot v povpraševanju. Pojavile so se motnje v dobavnih verigah, omejevanje osebnih stikov pa je ohromilo vsakdanje življenje, kar je močno vplivalo na povpraševanje po določenih storitvah in izdelkih. Zaradi pojava novega virusa so se standardni plani podjetij porušili. V podjetjih so se začele pojavljati dileme, kaj narediti. Mnogi podjetniki in vodstva podjetij so se morali soočiti s vprašanji, na katera niso imeli pripravljenih ustreznih odgovorov. Planiranje za nekaj dni v naprej je bilo zaradi negotovosti v mnogih situacijah zelo oteženo, planiranje za več mesecev ali let vnaprej pa skoraj nemogoče. V podjetjih so se je pojavile številne dileme, kako se na neko spremembo odzvati oziroma se z njo spoprijeti. Med dilemo o tem, kakšno odločitev podjetnik sprejme, se poraja tudi etično vprašanje oz. dilema, ali je ta odločitev etično sprejemljiva ali ne. Ker se etika nahaja med pravom in prosto izbiro, ima podjetnik možnost, da sprejme odločitev, ki ne sledi splošnim standardom, ki veljajo v določenem času na določenem območju. Etika tako edina teži k »pravilnemu« vedenju, ki ni urejeno z zakoni. Poslovne etične odločitve podjetnika oziroma vodstva se tako nahajajo med točno definiranim pravom na eni strani ter nujnostjo brezpogojnega podrejanja trgu z namenom učinkovitega poslovanja na drugi. Pri našem raziskovanju smo se osredotočili predvsem na etične dileme malih in srednje velikih podjetij v času korona krize. S pomočjo poglobljenih intervjujev izbranih podjetij smo ugotavljali, kako je sama kriza vplivala na posamezna podjetja, kako so se ta prilagajala različnim ukrepom za preprečevanje širjenja virusa in nenadnim spremembam na trgu. Pri tem smo preverjali tudi odziv podjetij na koronavirus in pojav etičnih vprašanj, ki so s tem povezana. V magistrskem delu smo raziskali tudi, ali se je več etičnih dilem pojavilo v podjetjih, na katera so spremembe in ukrepi vplivali bistveno močneje kot v podjetjih, kjer ukrepi niso bistveno vplivali na poslovanje. Ugotovili smo, da imajo podjetja, ki so osredotočena na poslovanje B2B, nekoliko drugačne etične dileme kot podjetja, ki so osredotočena na poslovanje B2C. Podjetja B2C so izpostavila večje število novih etičnih dilem v primerjavi s podjetji B2B. Najbolj pogoste etične dileme podjetij so bile, ali naj kot podjetje izkoriščajo pomoč, ki jo nudi država, kako ravnati v primeru, ko ukrepi onemogočajo potek dela ter, ali sploh in v kolikšni meri upoštevati ukrepe proti širjenju virusa. Zaradi specifičnosti posameznih intervjuvanih podjetij in njihovega delovanja so podjetja etične dileme različno reševala. Največ etičnih dilem pa se je pojavilo v podjetjih, kjer je pri njihovem poslovanju potrebnega več osebnega stika, ki ga ni mogoče ponujati preko spleta.
Ključne besede: Etika, etične dileme, podjetništvo, podjetja, korona kriza.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 389; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

5.
Uporaba umetne inteligence v mednarodni trgovini
Ahmedina Pašić, 2021, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je obravnava umetne inteligence z vidika mednarodne trgovine. Namreč, v današnjem času je umetna inteligenca prisotna skoraj v vseh aspektih človeškega življenja, od nekaterih najpreprostejših zadev, kot je razvrščanje neželjene e-pošte pa vse do uporabe umetne inteligence za zdravljenje ljudi. Umetna inteligenca, sodi med četrto industrijsko revolucijo (Industria 4.0) in je za pričakovati, da bo nova industrijska revolucija, kot tudi vse prejšnje, naredila veliko sprememb v poslovanju podjetij in držav. V diplomski nalogi najprej razlagamo pojme Umetna inteligenca in Mednarodna trgovina, potem pa se osredotočamo na načine uporabe umetne inteligence v trgovanju in poslovanju podjetij in držav. Torej, predstavljamo, kako je umetna inteligenca spremenila mednarodno trgovino in kako jo še bo. Kot praktičen del predstavljamo uspešnost razvoja in uporabe umetne inteligence v poslovanju EU, ter primerjamo EU z ZDA in Kitajsko. Naslednje področje obravnave diplomske naloge se nanaša na trgovinska pravila, oziroma ustrezen regulativni okvir, ki ga je treba zagotoviti, da bi vpliv umetne inteligence na poslovanje in življenje ljudi bil pozitiven. V tem delu smo predstavili odnos do oblikovanja pravil za razvoj umetne inteligence na Kitajskem, v ZDA in v EU. Ker umetna inteligenca s pomočjo ogromnih količin podatkov pospešuje prehod na storitvena gospodarstva, se kot posledica javlja nezaupanje in etične dileme ljudi. Glavna tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence, se nanašajo na uporabo pravil o varstvu temeljnih pravic (vključno z varstvom osebnih podatkov in zasebnosti ter načeloma nediskriminacije), pa tudi na vprašanja v zvezi z varnostjo in odgovornostjo. Zaradi pomembnosti omenjenih tveganj, obravnavamo tudi etične vidike uporabe umetne inteligence, pri čemer poudarjamo evropski pristop oblikovanja pravil za razvoj UI – na človeka usmerjenja umetna inteligenca
Ključne besede: Umetna inteligenca, mednarodna trgovina, digitalna transformacija, etične dileme
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 759; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

6.
Etični vidik v poslovodnem računovodstvu
Anja Horvat, 2020, diplomsko delo

Opis: Pojem etika se v širšem smislu ukvarja s področjem človeških ravnanj glede na to, kaj je dobro in kaj slabo, prav tako kaj je prav in kaj je narobe. Da pridemo do bistva, ali so naše odločitve dobre ali slabe, mora odločevalec primerjati svoje odločitve s standardi. To so standardi, ki ne izražajo statističnega odnosa, vendar zahtevajo od odločevalca, da oceni vrednote in položaj oseb, na katere vpliva odločevalec. Delo odločevalca je, da oceni rezultate odločitve in biti posledično odgovoren zanje. Standarde, ki nam služijo kot sodilo, imenujemo kodeks poklicne etike, po katerem presojamo svoja dejanja. V diplomskem seminarju smo želeli dokazati, da prihaja do kar nekaj neetičnih ravnanj v Sloveniji. Do želenih ugotovitev smo prišli s pomočjo literature in s kodeksom poklicne etike računovodij ter s pomočjo člankov izbranih avtorjev. Glede pritiskov za neetično ravnanje smo ugotovili, da ti pritiski obstajajo, vendar jih ni toliko, kot smo pričakovali. Obstaja možnost, da jih rezultati teh razpoložljivih raziskav ne razkrivajo, saj so viri teh pritiskov pogosteje notranji, torej nadrejenih, sodelavci in računovodjevi.
Ključne besede: poslovodno računovodstvo, etika, morala, kodeks poklicne etike, etične dileme, kreativno računovodstvo.
Objavljeno v DKUM: 30.03.2021; Ogledov: 1310; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (629,28 KB)

7.
Dileme managerjev med etičnim vodenjem in zakonodajo na področju diskriminacije pri zaposlovanju
Špela Rajh, 2019, magistrsko delo

Opis: Etika podjetja predstavlja temelj uspešnosti sodobnih podjetja. Visoki etični standardi podjetja lahko prispevajo k izboljšanju delovnega interesa zaposlenih, zaposleni pa so tudi bolj ustvarjalni, saj delajo v okolju zaupanja, odgovornega vedenja in visokih ambicij. V današnji družbi je etično ravnanje podjetja že pričakovano. Podjetje, ki ne ravna v skladu s temi pričakovanji, zakoni ter moralnimi normami so lahko deležna zavrnitve okolja. Zakoni so prvo vodilo za etično ravnanje, vendar samo delovanje v skladu z normativnimi pravili še ne predstavlja etičnosti. Etične odločitve so posledica izbire posameznika, ko odločitev predstavlja pravo, a pogosto tudi težjo rešitev za dosego želenega cilja. Pomemben dejavnik zagotavljanja visokih etičnih standardov podjetja predstavlja tudi selekcijski postopek izbire potencialnih novo zaposlenih v organizaciji. Managerji so soočeni z dilemo, kako izbrati posameznike, katerih etični standardi so čimbolj primerljivi z organizacijskimi. Soočajo se tudi z etičnimi dilemami in problemi pri zaposlovanju ranljivih skupin, saj delodajalec ne sme diskriminirati nobenega potencialnega kandidata na podlagi njegovih osebnih značilnosti. Magistrsko delo bralca seznani z razsežnostjo problematike etičnosti zaposlovanja. Delo smo razdelili na teoretični in empirični del. Teoretični del predstavlja odnos med človekom in etiko. Predstavljeni in opredeljeni so osnovni pojmi etike, morale ter poslovne etike. V nadaljevanju opisujemo razmerje med poslovno etiko ter zakonskim okvirjem, etično delovanje in odločanje managerjev ter etične dileme, s katerimi se managerji soočajo na področju zaposlovanja. Sledi poglavje o diskriminaciji pri zaposlovanju, kjer najprej opredeljujemo pojem ter oblike diskriminacije. Opisujemo začetke boja proti diskriminaciji ter ranljive skupine, ki so pri zaposlovanju največkrat diskriminirane. Teoretični del naloge zaključujemo z opisom pravne ureditve področja, tako nacionalne kot mednarodne. Empirični del magistrske naloge predstavlja najpogostejše oblike diskriminacije ter sodno prakso primerov diskriminacije pri zaposlovanju. Diskriminacija na omenjenem področju se kljub ustrezni regulaciji še vedno pojavlja, ranljive skupine so zaradi ekonomskega vidika, stereotipov in predsodkov posameznikov še vedno prepuščene etičnim oz. neetičnim odločitvam managerjev.
Ključne besede: etika, morala, enakopravnost, zaposlovanje, etične dileme, etično odločanje, diskriminacija, zakoni.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2020; Ogledov: 1327; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (976,54 KB)

8.
Vprašanje zanesljivosti in problemi poligrafiranja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Tina Sunarić, 2019, diplomsko delo

Opis: Poligrafiranje je metoda, ki se uporablja tako v kriminalistiki kot tudi na drugih področjih, ki niso obravnavana v nalogi. Metoda je znana tako rekoč po vsem svetu, čeprav je v večini držav uporaba močno omejena, izključno na predkazenski postopek ali pa se sploh ne uporabljajo na nobeni stopnji preiskav kaznivega dejanja. Zaradi nasprotujočih si mnenj, glede zanesljivosti, se po svetu razlikuje privrženost. Od primerov, kjer je uporaba poligrafa prepovedana, do držav, ki dopuščajo uporabo rezultatov tudi v samem kazenskem postopku. V sami nalogi so predstavljena dejstva in metode poligrafskega testiranja, na podlagi katerih si bralec lahko sam ustvari mnenje kot nasprotnik ali kot zagovornik uporabe omenjenih tehnik. Skozi nalogo ugotovimo, da se na tem področju ne vlaga trud v napredovanje in razvoj, s čimer pa menim, da bi se v veliki meri lahko presegle pomanjkljivosti, ki omejujejo uporabo. V uvodnem delu diplomske naloge je predstavljeno nekaj osnov same poligrafske naprave in potek poligrafskega testiranja kot tudi kratka zgodovina uporabe. Pozornost je posvečena tudi vprašanjem zanesljivosti rezultatov poligrafskega testiranja in prikazu izsledkov nekaterih študij, ki so preverjale zanesljivost te metode, katere vrednosti se raztezajo od petdeset do nad petindevetdeset odstotkov. Opisane pa so tudi različne dileme pri uporabi poligrafa, ki se delijo na strokovne dileme, ki se nanašajo na samo izvedbo postopka in vrednotenje rezultatov, ter na pravne dileme, ki se nanašajo na pravni status uporabe poligrafa. Za razumevanje, tako zagovornikov kot tudi nasprotnikov poligrafskega testiranja, je del naloge usmerjen v pregled posameznih tehnik poligrafskega testiranja in samih postopkov.
Ključne besede: diplomske naloge, poligraf, poligrafsko testiranje, zanesljivost, etične dileme
Objavljeno v DKUM: 30.08.2019; Ogledov: 1026; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

9.
Poslovna etika in diskriminacija zaposlenih na delovnem mestu
Barbara Roškar, 2018, diplomsko delo

Opis: Poslovno etiko lahko najpreprosteje definiramo kot področje etike, ki definira določena poslovna dejanja kot dobra ali slaba ter na podlagi teh definicij, usmerja management, da odloča in ravna po »dobrih« načelih. Vedno več potrošnikov od podjetij zahteva, da se odločajo za bolj etičen način poslovanja, pri čemer, pa so posledično vedno bolj pozorni na zlorabe podjetij in na zlorabe znotraj posameznih podjetij. Veliko govora in pisanja je v zadnjem času, predvsem zaradi znanih afer v poslovnem svetu, posvečenega diskriminaciji v poslovnem svetu. Diskriminacija v poslovnem kontekstu je definirana kot prednostna ali manj prednostna obravnava vsakega posameznika, na podlagi razlogov, ki niso neposredno povezani z njihovimi kvalifikacijami in dejanji na delovnem mestu – rasa, spol, starost, vera in drugo. Zaradi razširjenosti dileme in želje, da se diskriminacija v poslovnem svetu (ter drugih področjih) v največji možni meri omeji, ustanove, ki so zadolžene za boj proti tej vrsti obravnavanja, oblikujejo vse več zakonov, ki drugačno obravnavanje definirajo kot kaznivo dejanje, ki se kaznuje z denarno ali zaporno kaznijo. V skladu z omenjenimi smernicami smo v diplomskem delu opredelili teoretične vidike poslovne etike ter diskriminacije na delovnem mestu. Osredotočili smo se tudi na pravne vidike prepovedi diskriminacije na trgu dela v Republiki Sloveniji. V povezavi s tem, smo obravnavali najpogostejše vrste diskriminacije v Sloveniji in identificirali predloge za prakso, s pomočjo katerih, bi se stanje lahko izboljšalo.
Ključne besede: poslovna etika, diskriminacija, diskriminacija na delovnem mestu, etične dileme, prepoved diskriminacije v Republiki Sloveniji.
Objavljeno v DKUM: 28.06.2019; Ogledov: 2032; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (562,04 KB)

10.
Psihiatrični izvedenec v kazenskem postopku
Špela Sinič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Psihiatrični izvedenec je pomemben del kazenskega postopka že stoletja. Teorija ga opredeljuje kot neodvisnega, zunanjega sodelavca sodišča. Njegova naloga je zlasti, da s svojimi specifičnimi znanji pomaga sodniku pri ugotavljanju obdolženčevega duševnega stanja. Od ustreznih psiho-fizičnih lastnostih le–tega je namreč odvisen razplet oziroma izid kazenskega postopka. Morebitna ugotovljena neprištevnost storilca kaznivega dejanja v času, ko je takšno dejanje izvršil, namreč tako pravno kot tudi moralno – etično preprečuje njegovo kaznovanje. V kolikor se ugotovi, da je bila njegova prištevnost le znatno okrnjena, pa je to faktor, ki lahko vpliva na odmero kazni. Naloga psihiatričnega izvedenca je tudi, da ugotavlja procesno sposobnost obdolženca. Če se pokaže, da ta ni sposoben aktivno uveljavljati svojih interesov na glavni obravnavi, je to razlog, ki preprečuje nadaljevanje kazenskega postopka. Izvedenec psihiatrične stroke torej ugotavlja ali je pri storilcu kaznivega dejanja prisotna katera od duševnih motenj ali duševna manj razvitost ter njeno povezavo z izvršenim kaznivim dejanjem ali sposobnostjo obdolženčeve udeležbe v sodnem postopku. Prištevnost je naravna predpostavka, ki se v kazenskem postopku ne dokazuje. Na podlagi te predpostavke 265. člen Zakona o kazenskem postopku jasno določa, da se mora izvedenstvo odrediti le, ko je prisoten sum o prizadetosti obdolženčeve prištevnosti ter njegovi sposobnosti udeležbe na glavni obravnavi. Delo izvedenca psihiatra se začne na podlagi odredbe, s katero mu sodišče naloži izdelavo izvedenjskega mnenja v konkretni kazenski zadevi. Zavezuje ga dolžnost, da svoje delo opravi strokovno in etično ter da nato predstavi svoje mnenje na način, da bo le – to razumljivo, ne le njemu samemo ter ostalim strokovnjakom sodne psihiatrije, pač pa tudi sodnikom in vsem drugim udeležencem postopka. Izvedensko mnenje je dokaz v kazenskem postopku in je kot vsi drugi dokazi podvržen prosti presoji sodišča. Slednje pomeni, da mora biti predmet kritične presoje sodnika, ki je na koncu tisti, ki poda svojo odločitev o obdolženčevi prištevnosti ali procesni sposobnosti. Zaradi narave svojega poklica so psihiatrični izvedenci izpostavljeni različnim nevarnostim in pritiskom s strani obdolženca ter drugih udeležencev v kazenskem postopku. Velik vir pritiskov pa predstavljajo tudi mediji, ki o njihovem delu poročajo predvsem z negativno noto. Pri opravljanju svojega dela se srečujejo tudi s številnimi etičnimi dilemami, ki izvirajo predvsem iz njihovega dvojnega položaja – po eni strani je psihiater zdravnik, po drugi pa je kot izvedenec »zaposlen« pri sodišču.
Ključne besede: psihiatrični izvedenec, sodni izvedenec, strokovno znanje, pisna odredba, prištevnost, procesna sposobnost, sum, etične dileme
Objavljeno v DKUM: 23.11.2018; Ogledov: 1919; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (274,72 KB)

Iskanje izvedeno v 16.97 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici