1. |
2. Vpliv vsebnosti CO2 in procesnih pogojev na potek fermentacije in senzorične lastnosti kombuče : magistrsko deloŠpela Habjanič, 2023, magistrsko delo Opis: Kombuča je osvežilna fermentirana pijača, bogata z organskimi spojinami, polifenoli, vitamini, minerali ter drugimi bioaktivnimi snovmi. Prvotno izhaja iz območja na severovzhodu Kitajske, v zadnjih letih pa je doživela pravi razcvet po vsem svetu. V okviru magistrskega dela smo študirali potek fermentacije sladkanega čaja s kombučo. Zanimala nas je dinamika koncentracije sladkorja, CO2 in etanola med procesom fermentacije ter gibanje pH vrednosti. Raziskovali smo vplive izbranih bioprocesnih parametrov na kvaliteto končnega napitka. V nadaljevanju smo opazovali vpliv temperature na potek fermentacije.
Za določitev bioprocesnih parametrov smo uporabljali tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in aparat za merjenje koncentracije raztopljenega CO2. V prvi fazi je proces fermentacije potekal v 6 L steklenih posodah, primarna fermentacija je potekala teden dni. Nato smo pri procesu sekundarne fermentacije uporabili 100 mL stekleničke. Sekundarna fermentacija je trajala dober mesec dni.
V splošnem smo potrdili, da vrednosti pH in sladkorja med procesom fermentacije padajo, koncentracije CO2 ter etanola pa naraščajo. Ugotovili smo, da dodatek sirupa h kombuči pospeši proces sekundarne fermentacije, saj v krajšem obdobju nastane bolj kisla, gazirana pijača z večjo vsebnostjo alkohola. Po drugi strani pa umetno dodan CO2 h kombuči zaustavi oziroma upočasni proces fermentacije, predvsem v prvi fazi procesa (prvih 14 dni). Z rezultati smo potrdili, da ima temperatura pomembno vlogo pri procesu fermentacije. Pri višji temperaturi (35 °C) je fermentacija potekala hitreje, vrednosti pH in sladkorja so hitreje padale, koncentracije CO2 in etanola pa naraščale, v primerjavi s potekom sekundarne fermentacije pri sobni temperaturi (24 °C). Nasprotno smo opazili pri fermentaciji kombuče, ki je potekala v hladilniku (5 °C). Nižje temperature fermentacije so proces upočasnile. Nazadnje smo ugotovili, da na proces fermentacije močno vplivajo uporabljena starter kultura, njena oblika, velikost, izvor in starost.
Ključne besede: kombuča, SCOBY kultura, sekundarna fermentacija, CO2, etanol, temperaturna odvisnost
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 582; Prenosov: 120
 Celotno besedilo (3,35 MB) |
3. Razvoj in uporaba procesnega sistema za ekstrakcijo konopljine smole iz industrijske konoplje : diplomsko deloErik Makoter, 2022, diplomsko delo Opis: Naloga obsega obdelavo in analizo ekstrakcije industrijske konoplje in njenega ekstrakta na doma narejenem avtomatiziranem procesnem sistemu za ekstrakcijo z etanolom. V diplomski nalogi je ovrednoten prenos toplote izbrane komponente z okolico in izguba etanola med procesom. Procesni sistem je sestavljen iz reaktorja, kondenzatorja, ter cevi ki povezuje reaktor in kondenzator. Za uravnavanje količine raztopine in dovajanje hladilne vode pa so zadolženi črpalka, tehnica in dva termometra, kateri so povezani in regulirani z računalnikom. Masni izkoristek ekstrakcije znaša 5,228 %, masni izkoristek etanola 91,52 %, toplotni izkoristek procesa pa 97,54 %.
Ključne besede: Ekstrakcija, etanol, izkoristek, izgube
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 532; Prenosov: 86
Celotno besedilo (861,50 KB) |
4. Transferin z zmanjšanim deležem ogljikovih hidratov (CDT) kot označevalec sindroma odvisnosti od alkoholaMatej Kravos, Ivan Malešič, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Čezmerno uživanje alkohola prične spreminjati strukturo transferina v transferin z zmanjšanim deležem ogljikohidratov (CDT). Od vseh znanih laboratorijskih označevalcev je edino CDT specifičen, noben pa ni dovolj občutljiv za dokazovanje odvisnosti od alkohola.
Metode: V raziskavi smo hotelipotrditi odvisnost od alkohola s pomočjo vprašalnikov in laboratorijskihoznačevalcev, s posebnim poudarkom na CDT.
Rezultati: Vključenih je bilo 68 (92,6% moških, 7,4% žensk) krvodajalcev in ambulantnih kontrolnih oseb ter 186 (89,2% moških, 10,8% žensk), bolnišnično zdravljenih zaradi odvisnosti od alkohola. Prvim smo označevalce določili enkrat, drugim ob sprejemu v bolnišnico, po 14 in po 42 dneh. Odvisni od alkohola so imeli statistično značilno zvišane vrednosti CDT, glutamat dehidrogenaze (GLDH), aspartat-aminotransferaze (AST), alanin-aminotransferaze (ALT), gama-glutamil transferaze (GGT), povprečnega volumna eritrocitov (MCV) in znižane vrednosti sečnine. Najbolj zanesljiv je bil CDT z visokima specifičnostjo (91,2%) in občutljivostjo (81,4%). Površina pod krivuljo ROC je bila izjemna z 99,9%. Statistično značilna je bila tudi kinetika normalizacije CDT, AST, ALT, GGT, MCV in kreatinina po 14 dneh ter CDT, AST, GGT, MCV in kreatinina po 42 dneh abstinence. Potek normalizacije vrednosti CDT smo ocenili kot klinično najuporabnejši. Diagnostično najpomembnejša je bila kombinacija CDT, MCV in AST. Pomen GGT je bil nižji od naših pričakovanj.
Zaključki: V naši populaciji je CDT, v primerjavi z ostalimi, najbolj specifičen označevalec z visoko občutljivostjo. Kot samostojen označevalec ali kot presejalni test odvisnosti od alkohola pa ni dovolj zanesljiv. Njegova uporabnost je ključna v diagnostiki, kontroli abstinence in izvedenstvu, vendar le v kombinaciji z ostalimi laboratorijskimi označevalci.
Ključne besede: biološki označevalec, etanol, diagnostika odvisnosti, konstelacija preiskav, abstinenca
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 23854; Prenosov: 322
Celotno besedilo (155,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. RAZVOJ IN VALIDACIJA GC/FID METODE ZA DOLOČEVANJE ALKOHOLOV V VINUDarko Keržan, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil razvoj in validacija analizne metode za identifikacijo in določevanje alkoholov v različnih vrstah vina.
Alkoholi nastajajo v moštu med procesom fermentacije oziroma alkoholnega vrenja. Pri določevanju alkoholov smo se osredotočili predvsem na dve vrsti alkoholov in sicer na metanol in etanol. Določevanje vsebnosti metanola, ki sicer ne nastaja pri fermentaciji, pač pa je sestavni del pektinskih snovi, kjer je zaestren na polimer galakturonske kisline, je s stališča raziskovalca zanimivo, saj je metanol strupen že v majhnih količinah, njegova vsebnost pa ni označena na steklenici. Določene vsebnosti etanola pa smo primerjali z deklariranimi vsebnostmi, podanimi na etiketah steklenic in tako preverili točnost podatkov.
Kot metodo za določevaje alkoholov v vinih smo uporabili plinsko kromatografijo v povezavi s plamensko – ionizacijskim detektorjem. Pri razvoju analizne metode smo pripravili raztopine standarda etanola in metanola, ter raztopine vzorcev treh različnih vin. Raztopino standarda etanola smo z redčenjem pripravili dvanajst odstotno, saj je vsebnost etanola v povprečnem vinu okoli deset odstotkov, medtem ko smo raztopino standarda metanola pripravili na precej nižji koncentraciji (okrog 0,1 odstotno), saj metanola vina skoraj ne vsebujejo.
Analizno metodo smo nato validirali, saj se le validirana analizna metoda lahko uporablja za namen raznih analiznih določitev.Validacija je proces pri katerem z različnimi eksperimentalnimi testi pokažemo, da neka metoda ustreza vsem predpisanim zahtevam za njeno uporabo.
Validacijska študija je pokazala, da je metoda natančna, točna, selektivna, linearna, robustna in rigidna in tako primerna za uporabo.
Rezultati analize kažejo, da so vsebnosti etanola v testiranih vzorcih vin primerljive podatkom na etiketah steklenic.
Ključne besede: vino, metanol, etanol, plinska kromatografija, validacija
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 3087; Prenosov: 454
Celotno besedilo (1,98 MB) |
6. Hormeza - primer odgovora astrocitov po izpostavljenosti etanoluMetoda Lipnik-Štangelj, Lucija Šarc, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose: In the present work we describe hormesis and review documented hormetic responses in astroglial cells after exposure to different stressors. We present an example of the astrocyte response to acute and chronic ethanol exposure with hormetic characteristics. Methods: As an experimental model, newborn rat cortical astrocytes in culture were used. The cells were exposed to ethanol or the primary metabolite of ethanol (acetaldehyde) for 24 h or 7 days. After treatment, the protein content was determined, and the IL-6 levelsin the culture medium were measured using an enzymelinked immunoassay. Results: Treatment of astroglial cells with ethanol or acetaldehyde led to enhanced protein content and stimulated IL-6 production in the low concentration zone followed by diminished protein content and an inhibition ofIL-6 production at higher concentrations. Chronic exposure of astrocytes wasmore toxic than acute exposure for both compounds, and acetaldehyde was more toxic compared to ethanol. Conclusion: Ethanol and acetaldehyde representstressors for cultured astrocytes and evoke a typical hormetic response after acute and chronic exposure.
Ključne besede: hormeza, astrociti, etanol, acetaldehid
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 2560; Prenosov: 61
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
7. Treatment of tongue cavernous haemangioma with direct puncture and sclerotization with ethanolTomaž Šeruga, Jernej Lučev, Marko Jevšek, 2015, strokovni članek Opis: Background. Haemangiomas of tongue are rare type of malformations. They can be treated mostly conservatively but in some cases they need more aggressive treatment with preoperative intra arterial embolization and surgical resection. Lesions of tongue that are localized superficially can also be treated with direct puncture and injection of sclerosing agent (absolute ethanol). Case report. We present a case of a 48 years old female patient, where we performed embolization of cavernous haemangioma with mixture of absolute ethanol and oil contrast. After the procedure the patient received analgetics and antioedematous therapy. After the sclerotization the planed surgery was abandoned. Control MRI examinations 6 and 12 months after the procedure showed only a small remnant of haemangioma and no signs of a larger relapse. Conclusion. In our case the direct puncture of haemangioma and sclerotherapy with ethanol proved to be a safe and effective method to achieve preoperative devascularization of the lesion. Direct puncture of the lesion is not limited by the anatomy of the vessels or vasospasm, which can occur during the intra-arterial approach.
Ključne besede: etanol, hemangiom, jezik, kontrastno sredstvo, punkcija, sklerotizacija, vaskularne nepravilnosti
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1932; Prenosov: 213
Povezava na celotno besedilo |
8. Razvoj motorja za dirkalnik Formula StudentPeter Košir, 2015, diplomsko delo Opis: Ekipa formule študent Grand Prix Engineering, v kateri sem bil v študijskem letu 2013/2014 odgovoren za nastavitve motorja, tekom leta načrtuje in izdela dirkalnik, s katerim tekmuje.
Diplomsko delo obravnava razvoj motorne enote dirkalnika. V začetku naloge so osnovne informacije o etanolu, nastavitvah simulacije ter nastavitvah dejanskega motorja. Razvoj poteka skozi več faz: koncept, simulacija motorja s pripadajočimi sklopi, optimizacija, mehanska predelav ter nastavitve. Na podlagi enodimenzionalnih simulacij je bila izbrana konfiguracija motorja ter gorivo. Simulacije so se izvajale v programu AVL BOOST. Nastavitve motorja so potekale na dinamometru na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Prikazani so rezultati meritev, izvedeni na dinamometru, ter kratek povzetek delovanja motorja na prvem tekmovanju v letu 2014.
Ključne besede: etanol, motor z notranjim zgorevanjem, formula student, moč, navor, zgorevanje, stehiometrično razmerje, simulacija, optimizacija, AVL
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 1763; Prenosov: 271
Celotno besedilo (3,86 MB) |
9. PRIDOBIVANJE MAGNETNIH ZAMREŽENIH ENCIMSKIH SKUPKOV S PRECIPITACIJO Z ETANOLOMStaša Matis, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo zajema pripravo magnetnih zamreženih encimskih skupkov (ali na kratko mCLEAs) iz encima celulaze. Naš namen je bil določiti optimalne pogoje za pripravo mCLEAs tako, da bosta učinkovitost in aktivnost imobilizacije zamreženih encimskih skupkov najvišja. V prvem delu diplomskega dela smo pripravili magnetne zamrežene encimske skupke s precipitacijo z etanolom. Pri tem smo spreminjali različne parametre (hitrost stresanja, čas stresanja, koncentracijo glutaraldehida in temperaturo), medtem ko je bil namen drugega dela diplomskega dela izpostavitev mCLEAs različnim temperaturam (23°C, 4°C, -15°C), ter ugotavljanje, kako se aktivnost mCLEAs pri različnih pogojih izpostavitve spreminja s časom.
Naši rezultati prikazujejo, da je bila aktivnost mCLEAs najvišja, ko smo si mCLEAs pripravili pri 10°C in uporabili 0,7 % koncetracijo glutaraldehida.
Pri izpostavitvi mCLEAs različnim temperaturam pa smo ugotovili, da aktivnost mCLEAs s časom najbolj upada kadar so bili mCLEAs izpostavljeni pri -15°C.
Ključne besede: etanol, glutaraldehid, magnetni zamreženi encimski skupki, precipitacija, zamreženje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 1658; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,87 MB) |
10. Fazna ravnotežja tarnarnega sistema dietil fumarat/CO2/organsko topiloBlaž Deželak, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obsega raziskave faznega ravnotežja za sistem dietil fumarat, etanol in ogljikov dioksid, pri konstantnem tlaku 150 bar in pri temperaturah 125 in 180 °C. Kadar je stisljiv medij izpostavljen visokemu tlaku in temperaturi in dosežemo kritično točko, govorimo o superkritičnih fluidih (supercritical fluid – SCF). Značilne lastnosti superkritičnega fluida sta zelo visoka stisljivost in gostota.
V prvem delu smo pripravili vzorec dietil fumarata in etanola ter ga aplicirali v rezervoar visokotlačne optične celice, dodali še tekoči CO2 ter vzpostavili konstanten tlak in temperaturo. Raztopino v celici smo najprej mešali, nato smo pustili, da se fazno ravnotežje vzpostavi, sledilo je vzorčenje. Preučevali smo, kako vplivajo na topnost CO2 v tekoči fazi različna razmerja etanola in dietil fumarata. Določili smo porazdelitveni koeficient in separacijski faktor. Na koncu smo izračunali še standardno napako meritev in jo argumentirali.
Za izris faznega diagrama ternarnega sistema smo uporabili program OriginPro.
Ugotovili smo, da se z višajem temperature topnost CO2 v tekoči fazi pri konstantnem tlaku zniža. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da pri temperaturi 125 °C večina meritev vsebuje večjo napako, saj ravnotežje ni bilo povsem vzpostavljeno. Zato smo drugi set meritev izvajali pri temperaturi 180 °C. Rezultate diplomskega dela smo prikazali v obliki tabel in grafov.
Ključne besede: fazno ravnotežje, ternarni sistem, superkritični CO2, dietil fumarat, etanol
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 1734; Prenosov: 212
Celotno besedilo (3,13 MB) |
