| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PRAVNA RAZMERJA MED ETAŽNIMI LASTNIKI
Benjamin Pačnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Z etažno lastnino se je oblikovala posebna oblika lastnine, ki odstopa od rimskega načela »Superficies solo cedit«. S tem se je pojavila namreč oblika razdeljenega lastništva na stanovanjskih stavbah. Do sodobne ureditev etažne lastnine pa je prišlo šele v prvi polovici dvajsetega stoletja, po tem, ko se je v večini razvitih evropskih držav, s posebej za to spremenjenimi predpisi, dovoljevala vzpostavitev etažne lastnine na posebnih delih nepremičnine. Najštevilčnejši predmet etažne lastnine je stanovanje, ki mu je potrebno dati širši pomen, kot le prostor za prebivanje. Predstavlja namreč pomembno socialno kategorijo, ki zagotavlja človeku določeno eksistenco — zlasti družinsko. V najširšem pomenu predstavlja zaključen sklop materialnih pogojev in razmer, vezanih na določen prostor, v katerem je omogočeno trajno bivanje in pokrivanje temeljnih potreb življenja. Glede na to je stanovanje materialna dobrina, ki zavzema posebno mesto v življenju vsakega posameznika. Cilj diplomske naloge je predstavitev osnovnih elementov etažne lastnine, pravnih razmerij v katera vstopa etažni lastnik in njegove pravice ter dolžnosti, ter pravice in dolžnosti upravnika in predstavitev pravnih instrumentov, ki bodo ob pravilni uporabi v veliki meri pripomogli k čim boljšim odnosom med etažnimi lastniki. V prvem poglavju je predstavljena pravna narava etažne lastnine. Predstavljena sta oba koncepta, ki opredeljujeta pojem etažne lastnine in kateri koncept je uveljavljen v slovenskem pravu. V drugem poglavju predstavljam pojem etažne lastnine na splošno in posebej posamezne ter skupne dele v ključno z vprašanjem določitve solastniškega deleža slednjih. Od nastavitve solastniških deležev je praviloma odvisna porazdelitev pravic in predvsem obveznosti v zvezi s skupnimi deli. Tretje poglavje je osredotočeno na način nastanka etažne lastnine s poudarkom na predstavitvi pravnih podlag na katerih lahko nastane etažna lastnina. Podrobneje so predstavljene posamezne podlage in v katerih primerih se lahko poslužujemo teh pravnih podlag za nastanek etažne lastnine. V četrtem poglavju je najprej na splošno predstavljeno pravno razmerje med posamezniki. Skozi poglavje pa so podrobneje predstavljena posamezna pravna razmerja, ki vladajo med etažnimi lastniki. Najprej je predstavljena značilnost, vsebina, oblika, spremembe in pravna narava pogodbe o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov. Opisano je tudi upravljanje skupnih delov v večstanovanjskem objektu. Predstavljen je način upravljanja, posli, ki jih lahko upravljajo upravniki oziroma skupnost lastnikov, ter sam način odločanja v poslih upravljanja. Sledi predstavitev obveznega rezervnega sklada. Navedeni so razlogi za rezervni sklad, način in višina vplačevanje v rezervni sklad ter samo vodenje rezervnega sklada. V petem poglavju je predstavljen pojem zakonitega stvarnega bremena, nadalje pa je opisano kako stvarno breme nastane in čemu služi. V šestem poglavju pa so navedene možnosti, katerih se lahko poslužujejo etažni lastniki, da se pravno zavarujejo. Opisani so mehanizmi, ki zagotavljajo učinkovito varstvo lastnikov, ki jih drugi lastniki z zlorabo svoje pravice in z neprimernim ravnanjem motijo v njihovi pravici.
Ključne besede: Etažna lastnina, etažni lastnik, upravljanje, upravnik, rezervni sklad in stvarno breme.
Objavljeno: 17.02.2010; Ogledov: 2777; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (372,65 KB)

4.
VPIS ETAŽNE LASTNINE V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Nastja Krašovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Etažna lastnina je poseben institut stvarnega prava. Njena posebnost se kaže v tem, da predstavlja lastninsko pravico na posameznem delu stavbe in hkrati solastninsko pravico na skupnih delih stavbe. Etažni lastniki se velikokrat ne zavedajo, da imajo poleg pravic tudi določene obveznosti in da je za mirno notranje sožitje v večstanovanjski stavbi pomembno, da so razmerja med njimi zakonsko urejena. Pomemben element povezan z etažno lastnino je njen vpis v zemljiško knjigo. Zaradi neurejenih razmer iz časov družbene lastnine še danes številna stanovanja niso evidentirana v zemljiški knjigi. Zakonodajalec sicer skuša z različnimi zakonskimi rešitvami to področje čim bolj urediti, vendar mu to še do danes ni popolnoma uspelo. Namen diplomske naloge je predstaviti ureditev etažne lastnine pri nas, torej opisati osnovne pojme povezane z etažno lastnino in vpis le-te v zemljiško knjigo. V diplomski nalogi obravnavam: pojem in pravno ureditev etažne lastnine, odstop etažne lastnine od dveh temeljnih načel stvarnega prava, skupne in posebne dele v etažni lastnini, nastanek, razpolaganje in prenehanje etažne lastnine, postopek vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo, na koncu pa še bistvene značilnosti posameznih zakonov, povezanih s področjem etažne lastnine.
Ključne besede: Etažna lastnina, posamezni deli, skupni deli, razmerja med etažnimi lastniki, vpis stavbe v kataster stavb, zemljiškoknjižni predlog, zemljiška knjiga.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 4944; Prenosov: 670
.pdf Celotno besedilo (526,97 KB)

5.
PROBLEMATIKA NEUSKLAJENOSTI ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA STANJA Z DEJANSKIM
Suzana Šifrer, 2010, diplomsko delo

Opis: Problem neusklajenosti zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim je po skoraj dveh desetletjih, odkar je bila odpravljena družbena lastnina in po skoraj enem, odkar je celovito urejena nepremičninska zakonodaja, v praksi še vedno pereč problem. V medijih javnega obveščanja še vedno prepogosto zasledimo, da je bila nepremičnina, pridobljena na podlagi pravnega posla prodana dvema kupcema itd. V naši polpretekli zgodovini, je bil pomen vknjižbe in vpisnega načela precej okrnjen. Diplomsko delo prikazuje vzroke za nastalo situacijo in posledice, ki sledijo ali utegnejo slediti in ki jih nosijo posamezniki, ki niso poskrbeli za svoje pravice. V vsebinskem delu je razdeljeno na tri poglavja, od katerih je v prvem predstavljen razvoj publicitete od obličnosti v obdobju rimskega prava (mancipacija, in iure cesija), preko t.i. deželnih desk, značilnih v srednjem veku pa vse do kodifikacij 19. stoletja in oblik, ki se uporabljajo danes. V nadaljevanju je predstavljen časovni pregled vzrokov za nastalo stanje, najprej sam pojav družbene lastnine in nato zemljiška knjiga, zemljiški vpisi, ter zemljiškoknjižni postopek v sistemu družbene lastnine. V tem delu je opravljena primerjava med takratno in sedanjo zakonodajo in prakso na področju nepremičninskega prava, na kratko pa so opisane tudi razmere po osamosvojitvi Republike Slovenije, za katere sta značilni privatizacija in denacionalizacija, kot obliki prehoda iz družbene nazaj v zasebno lastnino, ter vračanje pravic prejšnjim titularjem. Bistveni del naloge obsega predstavitev problema zemljiškoknjižne neusklajenosti v praksi. Ta se pojavlja v največji meri na dveh področjih nepremičninskega stvarnega prava in sicer pri institutih solastnine in etažne lastnine. Gre za dve problematični področji predvsem iz razloga, ker gre pri obeh navadno (pri etažni lastnini to ni pogoj), za večosebno razmerje, kjer je za urejanje zadev v upravnih in v zemljiškoknjižnjih postopkih potrebno soglasje ali vsaj sodelovanje strank, ki ga je nemalokrat težko doseči izvensodno, sodni postopki pa so dragi, dolgotrajni in stranke niso pripravljene nositi stroškov. V zvezi s tem je predstavljena zakonodaja, zakonodajalčevi poskusi uskladitve s predlogom možnih rešitev v bodoče, ter nevarnosti, ki iz neusklajenega zemljiškoknjižnega stanja izhajajo z vidika varnosti pravnega prometa.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: načelo vpisa, publicitetno načelo, etažna lastnina, solastnina, neusklajenost zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim.
Objavljeno: 24.06.2010; Ogledov: 2582; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (531,76 KB)

6.
VZPOSTAVITEV ETAŽNE LASTNINE V POVEZAVI Z ZAKONOM O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN (ZEN)
Iza Miložič, 2011, diplomsko delo

Opis: Sistem evidentiranja nepremičnin je ključen za pravno varnost. Urejeno stanje na področju evidentiranja nepremičnim (tako v zemljiški knjigi kot tudi v katastru) je pogoj za varen promet z nepremičninami. Bolj je sistem natančen in celosten, večja je pravna varnost.Pri nas temelji evidentiranje nepremičnin na katastru (zemljiškem katastru in katastru stavb) in zemljiški knjigi. Kataster opisuje dejanske lastnosti nepremičnine, zemljiška knjiga pa je namenjena evidentiranju pravic in pravnih dejstev. Obe evidenci se med seboj dopolnjujeta in skupaj popolnoma opišeta nepremičnino. Namen mojega diplomskega dela je predstaviti bistvene značilnosti instituta etažne lastnine, opisati korake, ki jih je potrebno opravit, da se etažna lastnina vpiše. Poseben poudarek je namenjen upravnemu evidentiranju nepremičnin. Vpis v zemljiško knjigo je predstavljen na kratko zgolj zato, ker je vpis eden izmed pogojev za njen nastanek. Zemljiška knjiga je predstavljena zato, da se poda pregled nepremičninskih evidenc pri nas. Še posebej sem se posvetila katastru stavb in pogojem za vpis v kataster stavb, saj se moja tema — vzpostavitev etažne lastnine v povezavi z Zakonom o evidentiranju nepremičnin - bolj navezuje na kataster stavb in ne toliko na zemljiško knjigo.
Ključne besede: etažna lastnina, posamezen del zgradbe, skupni deli, nepremičninske evidence, zemljiški kataster, kataster stavb, zemljiška knjiga, upravno evidentiranje nepremičnin, vpis v zemljiško knjigo, vpis stavbe v kataster stavb.
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 3248; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (610,83 KB)

7.
STAVBNA PRAVICA IN ETAŽNA LASTNINA V NEMŠKEM PRAVU
Naja Miklavc, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dve poglavji. V prvem poglavju diplomskega dela bomo obravnavali stavbno pravico. Najprej bomo osvetlili njen razvoj skozi zgodovino, njeno ureditev v nekdanji NDR, ki je poznala stavbni pravici podobno pravico, imenovano Nutzungsrecht, nato pa prešli na njen nastanek, vsebino, lastnosti, predstavili bomo vrste stavbne pravice, vrnitev stavbne pravice lastniku nepremičnine-Heimfall in na koncu pozornost posvetili še načinu prenehanja stavbne pravice. V drugem poglavju bomo podrobneje obravnavali ureditev etažne lastnine v nemškem pravu, predstavili njen zgodovinski razvoj in oblike nastanka etažne lastnine, njen vpis v zemljiško knjigo, posebnosti etažne lastnine, izključitveno tožbo kot pravno sredstvo etažnih lastnikov nasproti drugemu etažnemu lastniku, predstavili bomo upravnika in zakonski rezervni sklad, kot posebnosti etažne lastnine, na koncu pa se bomo posvetili še različnim načinom prenehanja in spremembam v zakonski ureditvi etažne lastnine, ki jih je z reformo prinesla novela zakona o etažni lastnini. Vsako poglavje se zaključi z zaključkom, v katerem so povzete bistvene ugotovitve posameznega poglavja. Cilj naloge je celovito predstaviti ter prikazati oba pravna instituta v nemškem pravu. Pri snovanju diplomskega dela, smo uporabili metodo deskripcije in metodo kompilacije.
Ključne besede: Stavbna pravica, etažna lastnina, ureditev v nemškem pravnem sistemu, Heimfall, izključitvena tožba, upravnik, reforma zakona o etažni lastnini.
Objavljeno: 18.02.2011; Ogledov: 2419; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (503,44 KB)

8.
STVARNOPRAVNI IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNI VIDIKI ETAŽNE LASTNINE
Barbara Legen, 2011, diplomsko delo

Opis: Etažna lastnina je poseben institut stvarnega prava, ki je dokaj zapleten. Etažna lastnina izhaja iz solastnine na nepremičnini. Posebnost instituta se kaže v tem, da predstavlja lastninsko pravico na posameznem delu in hkrati tudi solastninsko pravico na skupnem delu večstanovanjske stavbe. Pri etažni lastnini je poleg oblikovanja le-te pomemben tudi zemljiškoknjižni vidik etažne lastnine in to je vpis v zemljiško knjigo. Če pogledamo v čas družbene lastnine, lahko vidimo, da kot posledica neurejenih razmer na nepremičninskem področju nosimo posledice še danes. Ravno zaradi neurejenosti še danes nekatera stanovanja niso vpisana oziroma evidentirana v zemljiški knjigi. Tako sta oblikovanje etažne lastnine kot vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo zelo pomembna z vidika varnosti pravnega položaja etažnega lastnika in tudi za varnost pravnega prometa z nepremičninami. Etažni lastniki imajo poleg pravic tudi določene obveznosti. Za mirno sožitje med posameznimi etažnimi lastniki v večstanovanjski stavbi je zelo pomembno, da so razmerja med njimi zakonsko urejena. Namen diplomske naloge je predstaviti stvarnopravni in zemljiškoknjižni vidik etažne lastnine, torej s stvarnopravnim vidikom etažno lastnino predstaviti njeno splošno ureditev v Sloveniji. Z zemljiškoknjižnim vidikom pa vpis le-te v zemljiško knjigo in pogoje, ki morajo biti ob tem izpolnjeni. V diplomski nalogi obravnavamo: pojem in njen razvoj, odstop od dveh pomembnih načel stvarnega prava, predmet etažne lastnine, posamezni deli stavbe, skupni deli in posebni skupni deli stavbe v etažni lastnini, nastanek, razpolaganje, razmerja, posebnosti in prenehanje etažne lastnine, zemljiškoknjižni vidiki etažne lastnine, vpis v kataster stavb, vpis v zemljiško knjigo, zemljiškoknjižni predlog, zaznamba, predznamba, vknjižba in na koncu posamezni zakoni, ki prav tako urejajo področje etažne lastnine in njihove posebnosti, ki jih prinašajo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: etažna lastnina, zemljiška knjiga, posamezni deli stavbe, skupni deli stavbe, razmerja med etažnimi lastniki, kataster stavb, akt o oblikovanju etažne lastnine, zemljiškoknjižni predlog.
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 2854; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (401,45 KB)

9.
UREDITEV SOLASTNINE PO SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Irena Petrić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana solastnina kot osnovna oblika lastninskega razmerja več oseb. Prikazana je ureditev solastnine v slovenskem in nemškem pravu, izpostavljene so razlike med obema ureditvama. Na začetku so opisane splošne značilnosti solastnine, z namenom razmejitve pa tudi značilnosti drugih oblik lastnine kot sta skupna in etažna lastnina. V nadaljevanju so obravnavane posamezne pravne podlage nastanka solastnine ter vprašanje, ali je lahko tudi lastninska pravica izključnega lastnika razdeljena na idealne deleže. Opisane so možnosti izvrševanja solastnikovih upravičenj, saj posamezni solastnik pri tem ne sme posegati v pravice ostalih solastnikov. Posebej je obravnavano upravičenje upravljanja kot posebno upravičenje, ki izhaja iz solastninskega razmerja, in pravila upravljanja. Na koncu so predstavljeni načini prenehanja solastnine s poudarkom na njeni delitvi.
Ključne besede: lastninska pravica, lastninska pravica več oseb, solastnina, idealni delež, solastninski delež, skupna lastnina, etažna lastnina, delitev solastnine, nemško pravo
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 1964; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (499,94 KB)

10.
ETAŽNA LASTNINA S POUDARKOM NA UPRAVLJANJU VEČSTANOVANJSKIH STAVB
Janja Bugarin Juteršek, 2012, diplomsko delo

Opis: Etažna lastnina je posebna oblika lastnine. V prvem poglavju v sklopu etažne lastnine je zajet pojem, predmet, oblikovanje, vpis ter omejitve etažne lastnine. Ker je v interesu etažnih lastnikov, da je stavba primerno vzdrževana, potrebujejo upravnika oziroma osebo, ki bo skrbela za vzdrževanje. Etažni lastniki morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo način upravljanja in rabe večstanovanjske stavbe. Odnos med lastniki in upravnikom pa se uredi s pogodbo o opravljanju upravniških storitev. Pomembno vlogo pri upravljanju imajo tudi podjetja, ki se ukvarjajo z upravljanjem nepremičnin. V diplomski nalogi je govora tudi o Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb, stanovanjski inšpekciji, obveznem rezervnem skladu.
Ključne besede: etažna lastnina, upravnik, pogodba o medsebojnih razmerjih, pogodba o opravljanju upravniških storitev, Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb, stanovanjska inšpekcija, podjetja za upravljanje, obvezen rezervni sklad
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1323; Prenosov: 456
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici