| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenski esej
Anita Vodišek, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Esej je posebna zvrst miselne proze, ki v literarni vedi doprinese v tistem delu raziskovanja literature, ki ni mogoč z izključno znanstveno razpravo. Članek prikazuje reševanje terminološke variabilnosti problematike eseja v slovenski literarni vedi, in sicer bo predstavljen kronološki pregled razprav o eseju v slovenski literarni vedi, ki so izšle v knjižnih oblikah – od Literarnega leksikona Esej do Slovenske esejistike v drugi polovici dvajsetega stoletja Mirana Štuheca.
Ključne besede: esej, esejistika, kronologija, literarna veda
Objavljeno: 15.02.2018; Ogledov: 442; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (358,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Problemski in idejni aspekt esejistike Izidorja Cankarja
Miran Štuhec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi se ukvarjam z esejistiko Izidorja Cankarja z vidika njenih glavnih tematskih krogov in upoštevajoč umetnostnonazorsko ter idejno podobo. Ugotavljam, da je ta pisec zajel vrsto v prvi polovici 20. stoletja zelo aktualnih tem, ki so povezane z literaturo in likovno umetnostjo; med njimi ga je še posebej zanimala problematika sloga, dalje razmerje med umetniškim delom in bralcem oziroma gledalcem ter vprašanje, kako opredeliti bistvo umetnine.
Ključne besede: slovenska književnost, esejistika, esej, umetnina, neotomizem, sholastična etika, umetniška avtonomija, relativnost lepote
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 502; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (490,78 KB)

3.
Miselna proza Vladimirja Bartola
Miran Štuhec, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Miselna proza Vladimirja Bartola je presečišče treh avtorjevih interesov: psihologije, lastne osebnosti in književnosti. Razprava analizira dialektiko tega korpusa tako, da sledi problemskim poudarkom, jezikovni in slogovni podobi ter literarnoyvrstnemu vidiku.
Ključne besede: slovenska književnost, književnost, esej, književna esejistika, miselna proza, kritičnost, psihoanaliza, Freudova psihoanaliza, zavest
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 491; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (129,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Pregled slovenske esejistike na temo slovenske literarne ustvarjalnosti
Katja Bergles, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Vidno mesto v slovenski esejistiki zavzema tema književnosti, v okviru katere avtorji sledijo aktualnemu književnemu dogajanju, razmišljajo o literarnih smereh, tokovih, obdobjih in oblikah, lastnem in tujem ustvarjanju, ontoloških in fenomenoloških vprašanjih literature ter o umetnosti na splošno. Članek prikazuje krajši tematski izsek enega pomembnejših problemskih sklopov, ki se je izoblikoval v slovenskem esejističnem korpusu med letoma 1995 in 2010, ter prinaša kratek pregled nekaterih esejev, nastalih na temo slovenskega literarnega ustvarjanja.
Ključne besede: slovenska esejistika, eseji, slovenska književnost, literarni esej
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 547; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (453,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Podoba Primoža Trubarja v slovenski esejistiki
Katja Bergles, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek ponuja pregled nad izbranim esejističnim korpusom Ivana Cankarja, Tarasa Kermaunerja, Ferda Kozaka, Denisa Poniža, Ivana Prijatelja, Alojza Rebule in Jožeta Snoja. V njihovih besedilih sem iskala potrditev teze Ivana Prijatelja, ki pravi, da sta tako Primož Trubar kot slovenska reformacija odločilno sooblikovala zavest o nas samih in da je slovenska kultura ter z njo slovenska narodna bit nastajala v razmeroma tesnem in pozitivnem stiku z nemško kulturo.
Ključne besede: protestantizem, slovenska esejistika, Trubar, Cankar
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 663; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (248,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
K problematiki eseja
Miran Štuhec, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: Esej je kot poseben slogovni in jezikovni ter duhovni "preizkus" zaposloval mnogo znanih slovenskih ustvarjalcev, umetnikov, (literarnih) znanstvenikov in kritikov. V devetnajstem stoletju ga razen redkih izjem sicer ni, zato pa je v dvajsetem aktualiziral vse pomembnejše dogodke, ki so se zgodili na književnem, estetskem in kritškem ter narodnostnem področju. To in očiten porast zanimanja za esejistiko po letu 1980 so dovolj velik razlog za ponoven premislek o njegovi poetiki
Ključne besede: slovenska književnost, esej, esejistika, poetika, zgodovinski pregledi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 625; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (532,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Esej in književnost v drugi polovici dvajsetega stoletja
Miran Štuhec, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Književne teme obsegajo največji del slovenske esejistike. Interes pisočih je bil usmerjen h književnim delom, njihovim slogovnim in idejnim določnicam, razmišljal je o piscih in njihovih književnih opusih, esejiziral o ontoloških vprašanjih literature in podobno. Del predvsem mlajših piscev in esejistov srednje generacije je literaturo postavljal v območje medbesedilnih vezi, kulturnih, socialnih, zgodovinskih, tudi političnih in ekonomskih kontekstov. Ob upoštevanju, da so pisci pripadali različnim svetovnonazorskim, političnim, filozofskim in ideološkim krogom moramo ugotoviti, da je književna esejistika temeljito razširila in poglobila poznavanje (slovenske) književnosti
Ključne besede: književnost, esej, književna esejistika, kritika, zgodovinski pregledi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 976; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (165,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Esejistika Ivana Cankarja
Miran Štuhec, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Ivan Cankar zaseda v slovenski kulturni zavesti posebno mesto. Na njegovo delo so z različnih vidikov opozarjali že pisateljevi sodobniki, s posebnim interesom pa se ga je vedno znova lotevala tudi kasnejša slovenska literarna veda. V tem zelo obsežnem opusu ima med poezijo, pripovedno prozo in dramatiko opazno mestu še publicistika, mislim na politične članke, eseje in objavljene govore ter, seveda, na kritike in polemike. V vsakem primeru gre za pomemben korpus, s katerim se je pisec odzival na mnoga bolj ali nekoliko manj pereča vprašanja svojega časa. Ta so bila praviloma povezana z zgodovinskimi, političnimi, narodnimi in kulturnimi temami, v katerih presečišču sta se slej ko prej nahajala slovensko slovstvo in slovenska umetnost.
Ključne besede: slovenska književnost, esej, književna esejistika, miselna proza, kritičnost, polemičnost, satiričnost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1128; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (178,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Književna esejistika in književna kritika
Miran Štuhec, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen članka je prikazati, kako se je v zadnjem času slovenska literarna veda odzivala na književnokritiško in literarnoesejistično prakso. Glavna ugotovitev potrjuje predpostavko, da je v zadnjih desetih ali petnajstih letih nastalo več del, ki so pomembno dopolnila starejše zgodovinske in teoretske uvide. Če k temu dodam še druge znanstvene dogodke, potem je mogoče skleniti, da je literarna veda obe področji reflektirala vitalno in kompetentno.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska literarna veda, slovenska literarna zgodovina, literarna esejistika, zgodovinski pregledi, književna kritika, vrednotenje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1215; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (469,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Idejna podoba esejistike Marjana Rožanca z vidika Frommovega humanizma
Anita Laznik, 2013, doktorska disertacija

Opis: Osnovni namen raziskovanja esejistike Marjana Rožanca je bil prikazati nov vidik branja in razlaganja v slovenski literarni vedi trdno zasidrane in uveljavljene pisateljske avtoritete. Ta je za svoje eseje jemala primere pri številnih filozofih, znanstvenikih, literatih in mislecih, ali pa zgolj iskala skupne poteze in odstopanja svojega razmišljanja z njihovimi gledišči. Naša pozornost pri oblikovanju doktorske disertacije je bila usmerjena v tisto smer, kjer je Rožanc povezal svojo religioznost in aktualno problematiko slovenskega naroda. Tako smo prikazali vsebinsko analizo Rožančeve esejistike z vidika paradoksalne eksistence in jo soočili s filozofijo Ericha Fromma, predvsem v okvirih dveh temeljnih življenjskih usmerjenosti – to sta usmerjenost k imeti in usmerjenost k biti. Do sedaj uveljavljen pogled na Rožančev personalizem in bogoiskateljsko držo smo dopolnili s konceptom hominizacije in nadgradili razumevanje Rožančeve paradoksalne eksistence z vpeljavo Rožančevega t. i. narodnega/nacionalnega subjekta. Rezultate raziskovanja strnemo v naslednje ugotovitve: (1) v Rožančevi esejistiki se subjekt razkriva kot paradoksalna eksistenca; (2) Rožančev esejistični diskurz opozarja, da je hominizacija v perspektivi krščanske etike odločilnega pomena za preoblikovanje slovenskega naroda. Filozofska osnova temu procesu je Frommova teorija; (3) esejistiko Marjana Rožanca zaznamuje intenzivno samoizpraševanje o aktualnih družbenih in političnih vprašanjih slovenstva; (4) Rožančev kritičen pogled na demokracijo, ki ga opredeljuje pesimistična misel, na koncu življenja zapade v resignacijo. V doktorski disertaciji je obsežen del namenjen tudi predstavitvi različnih razlag postmodernističnega subjekta. Kompleksnost pričujoče tematike opozarja na pomen raziskovanja bivanjskih vprašanj, ki jih prenesemo v širši družbeni okvir. Tako se naše delo postavlja na začetek nadaljnjih raziskav, ki preučujejo zapleteno in zanimivo razmerje med literaturo in filozofijo.
Ključne besede: esejistika, personalizem, hominizacija, narodni/nacionalni subjekt, paradoksalna eksistenca, postmoderni subjekt, Marjan Rožanc, humanizem Ericha Fromma, usmerjenost k imeti, usmerjenost k biti, družbeni značaj, kulturna transformacija
Objavljeno: 29.05.2014; Ogledov: 2672; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici