| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 17 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
PRIMERJAVA SLOVENSKE IN HRVAŠKE TEORIJE ŠOLSKEGA ESEJA
Nina Ahec, 2016, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja magistrskega dela je primerjava slovenske in hrvaške teorije šolskega eseja. Magistrsko delo je bilo teoretično zasnovano in je nastajalo s poglobljenim študijem virov in literature. Pri preučevanju slovenskih in hrvaških teoretičnih izhodišč, ki se navezujejo na šolski esej, smo primerjali mnenja teoretikov o šolskem eseju, slovenske in hrvaške priročnike za pisanje esejev in rabo terminologije v njih, način razvijanja šolskega eseja, učni načrt za slovensko oz. hrvaško književnost, šolski esej na maturi iz slovenščine oz. hrvaščine, maturitetna sklopa, ocenjevanje eseja na maturi in opredelitev eseja v predmetnem izpitnem katalogu. Teoretična spoznanja smo podkrepili z metodološkimi izkušnjami na primeru priprave za šolski maturitetni esej. S stopnjami priprave, ki smo jih ponazorili z obravnavo maturitetnega sklopa, smo želeli prikazati primer didaktičnih priporočil in opozoriti na to, da bodo rezultati boljši, če učitelj ne bo pretiraval s pomnjenjem in analizami prebranega besedila. Pot do šolskega eseja je dolga in zahtevna, toda skupaj stremimo h končnemu cilju, tj. dijake naučiti, kako napisati dober ali vsaj povprečen esej. Priprava na šolski esej se začne že v prvem letniku in vse do konca predmaturitetnega izobraževanja temelji na spodbujanju aktivnega dela dijakov z besedilom in dijakovem interpretiranju besedila.
Ključne besede: šolski esej, esej na maturi, slovenščina, hrvaščina, teorija
Objavljeno: 08.06.2016; Ogledov: 579; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

12.
Kaj se dogaja z besedilnostjo esejev slovenskih maturantov?
Dubravka Berc Prah, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Kaj se dogaja z besedilnostjo esejev slovenskih maturantov? se osredotoča na opazovanje besedilnosti v izbranem raziskovalnem vzorcu maturitetnih esejev. Besedilnost je opredeljujoča lastnost besedila in se nanaša predvsem na koherentnost, tj. tematsko, globinsko, logičnopomensko povezanost delov v celoto, in kohezivnost, tj. slovnično, površinsko, skladenjskopomensko povezanost delov v celoto. Obe značilnosti besedilnosti se prepletata in druga na drugo bistveno vplivata. Brez razvite zmožnosti tvorjenja in sprejemanja besedila ne moremo govoriti o razviti sporazumevalni zmožnosti, brez te pa posameznik ne more živeti avtonomnega in suverenega polnovrednega življenja, saj je sporazumevanje ena od človekovih temeljnih družbenih dejavnosti. Zato je pouk besedilnosti pomembno prisoten v sodobnem pouku slovenščine kot prvega oz. maternega jezika, preverjanje razvitosti te zmožnosti pa na maturitetnem izpitu iz slovenščine. To magistrsko delo je nastalo z namenom raziskati, ali se raven besedilnosti maturitetnih esejev skozi leta spreminja, kako dijaki dosegajo, da njihovo besedilo učinkuje koherentno in kohezivno oz. s katerimi jezikovnimi sredstvi to dosežejo najpogosteje ter kako na besedilnost maturitetnih esejev vplivajo esejska navodila.
Ključne besede: besedilo in besedilnost, učni načrt, matura, šolski esej, pouk slovenščine
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 393; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

13.
Pregled slovenske esejistike na temo slovenske literarne ustvarjalnosti
Katja Bergles, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Vidno mesto v slovenski esejistiki zavzema tema književnosti, v okviru katere avtorji sledijo aktualnemu književnemu dogajanju, razmišljajo o literarnih smereh, tokovih, obdobjih in oblikah, lastnem in tujem ustvarjanju, ontoloških in fenomenoloških vprašanjih literature ter o umetnosti na splošno. Članek prikazuje krajši tematski izsek enega pomembnejših problemskih sklopov, ki se je izoblikoval v slovenskem esejističnem korpusu med letoma 1995 in 2010, ter prinaša kratek pregled nekaterih esejev, nastalih na temo slovenskega literarnega ustvarjanja.
Ključne besede: slovenska esejistika, eseji, slovenska književnost, literarni esej
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 318; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (453,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
Miselna proza Vladimirja Bartola
Miran Štuhec, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Miselna proza Vladimirja Bartola je presečišče treh avtorjevih interesov: psihologije, lastne osebnosti in književnosti. Razprava analizira dialektiko tega korpusa tako, da sledi problemskim poudarkom, jezikovni in slogovni podobi ter literarnoyvrstnemu vidiku.
Ključne besede: slovenska književnost, književnost, esej, književna esejistika, miselna proza, kritičnost, psihoanaliza, Freudova psihoanaliza, zavest
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 282; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (129,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

15.
Problemski in idejni aspekt esejistike Izidorja Cankarja
Miran Štuhec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi se ukvarjam z esejistiko Izidorja Cankarja z vidika njenih glavnih tematskih krogov in upoštevajoč umetnostnonazorsko ter idejno podobo. Ugotavljam, da je ta pisec zajel vrsto v prvi polovici 20. stoletja zelo aktualnih tem, ki so povezane z literaturo in likovno umetnostjo; med njimi ga je še posebej zanimala problematika sloga, dalje razmerje med umetniškim delom in bralcem oziroma gledalcem ter vprašanje, kako opredeliti bistvo umetnine.
Ključne besede: slovenska književnost, esejistika, esej, umetnina, neotomizem, sholastična etika, umetniška avtonomija, relativnost lepote
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 324; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (490,78 KB)

16.
Likovna kritika na Slovenskem s primerom Ludvika Pandurja
Eva Božič, 2017, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja v pričujočem interdisciplinarnem magistrskem delu je likovna kritika s primerom slikarja Ludvika Pandurja, katerega slikarski opus delimo na tri obdobja: prvo, poakademsko smer imenujemo Adakta. Za obdobje je značilno lirično doživljanje prizorov samote. Drugo obdobje njegovega opusa lahko imenujemo ekspresivna figuralika. V njem se je vsebinsko in formalno spremenil način slikanja figure – v ospredju so predvsem risarski elementi. Tretje obdobje Pandurjevega opusa lahko označimo z besedno zvezo abstraktna stilizacija, kjer je figura skoraj popolnoma razkrojena. Likovna kritika se je na Slovenskem začela razvijati v začetku 20. stoletja in je bila sprva zelo polemična in pisana s strani strokovnjakov in strokovnjakinj. Pred drugo svetovno vojno, ko je bilo poseganje onkraj likovnih meja vsakdanje, je bila likovna kritika bolj razširjena in tipološko bolj diferencirana. Po drugi svetovni vojni je postajala manj polemična in predvsem opisna. V kontekstu zgodovinskega obdobja po drugi svetovni vojni se je likovna kritika omejila na predvsem akademski in kataložni tip likovne kritike. V osemdesetih letih 20. stoletja se je pričela nagla rast števila likovnih kritik, ki je danes že dosegla točko, ko vsem kritikam sploh ni več mogoče slediti; likovna kritika je trg tako preplavila, da nad njo nimamo več nadzora. Likovne kritike nam danes ne dajejo več pozitivne ali negativne ocene likovnih del, ampak nam nudijo le vrednostno oceno, ki utemelji umetniško vrednost likovnih del. Komodificirana logika kapitalizma, ki je po formalni osamosvojitvi zajela tudi slovenski prostor, namreč usmerja tudi likovno kritiko. Danes so likovne kritike reducirane zgolj na hvalo umetnikov in opisov njihovih del. Analiza stanja likovne kritike na Slovenskem in ocena stanja globalne likovne kritike, povzeta po umetnostnem zgodovinarju in kritiku Jamesu Elkinsu, pokažeta, da je likovna kritika v krizi, saj je po drugi svetovni vojni postajala vedno bolj nepolemična in predvsem opisna. Žanrska analiza likovnih kritik je potrdila obstoj podžanrov likovne kritike, ki izkazujejo ujemalnost s tipi likovne kritike po Elkinsovi klasifikaciji in pokazala, da v Sloveniji prevladujejo kataložni tip likovnih kritik, opisne likovne kritike in poetične likovne kritike dela Ludvika Pandurja. Likovno kritiko umeščamo v odzivne žanre, ki so po Martinovem modelu del širše žanrske družine zgodb. Ugotavljamo, da se kataložna in poetična tipa likovne kritike umeščata med interpretativne žanre, znotraj katerih ju lahko žanrsko dodatno klasificiramo kot strokovno in poetično interpretacijo. Analiza je pokazala, da se zgolj opisna likovna kritika umešča v žanr kritike. Kataložno (po žanrski terminologiji strokovno) in poetično (po žanrski terminologiji poetično) likovno kritiko povezuje namen, vendar pa prva to dosega s terminološkim aparatom likovnokritiške stroke, medtem ko poetična kritika uporablja poetične izraze, metafore, primere ipd. Namen opisne likovne kritike je podati vrednostno sodbo umetniškega dela in je edini tip kritike, ki vključuje to obvezno strukturno enoto. Z analizo smo dokazali, da se način izražanja estetske vrednostne sodbe spreminja glede na register in tip kritike, saj v kataložnem eseju in poetični likovni kritiki prevladujejo čustveno obarvani izrazi, v opisni likovni kritiki pa je razmerje med strokovnim izrazjem in čustvenim izrazjem poenoteno. Likovna kritika Pandurjeva dela pozitivno vrednoti. Spričo razstav smo ugotovili, da kritika Pandurjevih del ni regionalno zamejena, kritike Pandurjevih del spreljamo po celotni Sloveniji in tudi v mednarodnem prostoru.
Ključne besede: likovna kritika, slovensko slikarstvo, Ludvik Pandur, ekspresivna figuralika, abstrakcija, kataložni esej, žanrska analiza, register, razstavni katalog, avtoportreti.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 571; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (11,49 MB)

17.
Slovenski esej
Anita Vodišek, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Esej je posebna zvrst miselne proze, ki v literarni vedi doprinese v tistem delu raziskovanja literature, ki ni mogoč z izključno znanstveno razpravo. Članek prikazuje reševanje terminološke variabilnosti problematike eseja v slovenski literarni vedi, in sicer bo predstavljen kronološki pregled razprav o eseju v slovenski literarni vedi, ki so izšle v knjižnih oblikah – od Literarnega leksikona Esej do Slovenske esejistike v drugi polovici dvajsetega stoletja Mirana Štuheca.
Ključne besede: esej, esejistika, kronologija, literarna veda
Objavljeno: 15.02.2018; Ogledov: 233; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (358,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici