| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ZNAČILNOSTI PROZE MILANA DEKLEVE
MARIJA KRAJNC, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Prozna dela Milana Dekleve so v slovenskem prostoru dokaj poznana, saj gre za vsestranskega ustvarjalca, medijsko znano osebnost in dobitnika številnih literarnih nagrad. Njegova pisateljska eksistenca se razteza od poezije k prozi, ki s svojim magičnim zvenom vedno posrka in zaznamuje. Bogat opus zaznamujejo dramska in druga literarna dela za otroke in mladino. Raziskovalno delo je potekalo v skladu s študijem ustrezne literature, uporabo komparativne metode, metod analize in sinteze ter je bilo omejeno na prozna dela za odrasle – tri romane, dve zbirki kratke proze in dve zbirki esejev. Roman je edina literarna vrsta, ki se še razvija in še ni utrjena. Model sodobnega slovenskega romana je modificiran tradicionalni roman z realističnimi potezami, preoblikovan z različnimi modernističnimi in postmodernističnimi premiki, ki se v zadnjem času kažejo kot žanrski sinkretizem, prenovljena vloga pripovedovalca, povečano število govornih odlomkov in intimna zgodba. Dramsko je kratka zgodba osredotočena na en sam dogodek, ki je skrivnosten in se odvija v kratkem časovnem obdobju, na omejenem prostoru, pogosto z nepričakovanim razpletom; bistvo je preseženost človeka. V esejih se pisatelj dotika tako poezije kot proze od Rilkeja do Borgesa, poskuša pojasnjevati hipoteze, iz katerih izhaja v razmišljanjih od navadne školjke do digitalne utopije in kloniranja ter podaja zagovor poeziji.
Ključne besede: Milan Dekleva, proza, roman, kratka zgodba, esej.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2701; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (526,66 KB)

2.
ŠOLSKI ESEJ
Simona Šlamberger, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo besedno zvezo šolski esej, ki tudi pri nas v novejšem času označuje besedilo, ki ga dijaki pišejo o najrazličnejših temah v času šolanja pred maturo. Gre za zelo zahtevno besedilno vrsto, v kateri naj bi dijaki svoje literarnoteoretično in literarnozgodovinsko znanje nadgradili z lastnim razmišljanjem in problemskim pristopom o danem besedilu. Diplomsko delo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se najprej poglobili v sam pojem esej. Podamo kratek zgodovinski pregled in poudarimo pomen Michela de Montaigna in Francisa Bacona. Podali smo tudi kratek pregled slovenskih esejistov in temeljne značilnosti eseja. Osrednji del naloge predstavlja šolski esej. Tukaj smo zajeli pripravljanje dijakov in razvijanje šolskega eseja po letnikih ter ocenjevanje šolskega eseja na maturi. V drugem, empiričnem, delu pa smo, s pomočjo anketnega vprašalnika za profesorje na gimnazijah, raziskali, kako poteka pripravljanje dijakov na pisanje šolskega eseja v praksi. V anketi smo spraševali profesorje, katere vaje najpogosteje izvajajo, kot pripravo na pisanje eseja, kako je z interpretativnim in razpravljalnim esejem, nekaj vprašanj je bilo v zvezi z ocenjevanjem ter kako znanje usvajajo dijaki. V tem delu smo predstavili namen, metodologijo, spoznanja in ugotovitve raziskave. Naš temeljni cilj je bil šolski esej in uspešna priprava gimnazijcev skozi vsa štiri leta šolanja na pisanje šolskega eseja na zaključni preizkušnji – maturi. Vse to pa je podkrepljeno s primeri iz praktičnega dela z dijaki.
Ključne besede: Ključne besede: esej, šolski esej, šolski esej na maturi, pripravljanje dijakov, matura, dijaki gimnazijskih programov.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 4161; Prenosov: 591
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
Slovenska esejistika med letoma 1995 in 2010 - problemski krogi, postopki notranjega sloga in njihova funkcionalna zveza
Katja Bergles, 2012, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji je obravnavana slovenska esejistika med letoma 1995 in 2010. Prvi del povzema teorijo eseja in razčlenjuje pojme, ki so relevantni za nadaljnjo analizo. Drugi del je posvečen interpretaciji in tematski delitvi sodobne slovenske esejistike ter hkrati prinaša analizo notranjega sloga in jezika. Med najvidnejše tematske kroge slovenske esejistike med letoma 1995 in 2010 spadajo: književna vprašanja, eseji na temo kulture in umetnosti, eseji, ki obravnavajo vprašanja naroda, slovenstva in jezika, bivanjska vprašanja, narava in okolje, (avto)biografski in dnevniški eseji ter potopisni eseji. Disertacija izpostavlja tudi odvisnost med temo in notranjeslogovnimi prvinami ter jezikovnim stilom. Navedena medsebojna pogojenost zmeraj sicer ni nujna ali pa je manj opazna, gotovo pa moramo biti ob razčlenjevanju esejistike nanjo pozorni.
Ključne besede: esej, slovenski esej, notranji slog, jezikovni slog
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 2419; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

4.
BRALNA PISMENOST IN ESEJ NA MATURI
Nuška Božičnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Čas, v katerem živimo, od nas zahteva veliko znanja in spretnosti, da lahko delujemo v družbi. Način življenja se nenehno spreminja. Ena najpomembnejših zmožnosti, s katero se soočamo vsak dan, je pismenost. Brez nje človek ne more delovati, napredovati in se sporazumevati. Dobro razvita pismenost je zelo pomembna za razvoj posameznika in družbe. Nekdaj je veljal za pismeno osebo vsak, ki je znal brati in pisati, kasneje tisti, ki je poleg branja in pisanja obvladal tudi pravopis in formalno zgradbo spisja. V današnjem času pa pismenost pomeni še prepoznavanje vrste strategij razumevanja in tvorjenja besedil v raznih okoliščinah in z raznimi sredstvi, poznavanje razpoložljivih izraznih sredstev različnih jezikovnih in nejezikovnih sistemov sporočanja, razumevanje pomena vsakokratnega konteksta posamezne jezikovne rabe in dejavnosti, zmožnost pridobivanja informacij iz raznih virov in njihove kritične uporabe. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem bomo opredelili pojme, kot so pismenost, vrste pismenosti s poudarkom na bralni pismenosti, ki je potrebna tako za človekov osebni razvoj, kot tudi za delovanje v družbi. Opredelili bomo pojem branja, ki je glavni cilj književnega pouka, definirali vrste šolskega branja, pogledali stopnje razvoja branja. Nadalje bomo opredelili cilje sodobnega bralnega pouka, med katerimi je najpomembnejša dobro razvita bralna pismenost. Pri načrtovanju pouka nam je v pomoč tudi Bloomova taksonomija znanja, ki opredeljuje različne vrste znanja. S pomočjo le-te bomo analizirali esejska navodila mature 2011. Ob tem bomo pogledali zgodovino mature, opredelili sam pojem mature in njene cilje. Osredotočili se bomo predvsem na maturo iz slovenščine, ki je sestavljena iz pisnega in ustnega dela. Predmet raziskovanja bo predvsem prvi del pisnega dela, esej: kaj esej sploh je, obravnava maturitetnih besedil, priprava na pisanje, kritično razmišljanje. Esej mora odražati dijakovo mišljenje, ustvarjalnost, poznavanje besedila, jezika. Zanimal nas bo tudi problem navodil za esej, kako morajo biti zasnovana. V empiričnem delu bomo, s pomočjo ankete med dijaki Gimnazije B., raziskali bralne navade dijakov, kako se pripravljajo na pisanje eseja, kaj storijo, ko naletijo na težavo pri branju, kako bi sami napisali navodila za esej, kaj bi/česa ne bi spremenili pri navodilih. Ugotovili bomo, da dijaki pred pisanjem eseja preberejo besedilo v celoti, da raziskujejo, se pri interpretaciji neradi vključujejo v pogovor, da je leposlovje pomembno za pismenost posameznika, da so jim bolj všeč kratka in jasna navodila za esej.
Ključne besede: Pismenost, bralna pismenost, branje, cilji branja, matura, slovenščina, maturitetni esej, navodila
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 2475; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

5.
MANCA KOŠIR: MED LITERARNIM PISMOM IN ESEJEM
Andreja Motaln, 2013, diplomsko delo

Opis: Literarna pisma in eseji predstavljajo značilno obliko pisanja sodobne slovenske publicistke Mance Košir. V diplomskem delu je s pomočjo analitične, deskriptivne, historične, komparativne in sintetične metode predstavljen slog pisanja Mance Košir, ki je izrazito literarno-esejističen. Njena dela se razvrščajo na literarna pisma (Ženska pisma, Moški : ženska, Moška pisma in Drugačna razmerja) in eseje (Beremo z Manco Košir, Otoki svetlobe, Objemi srca, Žareti upanje), ki jih Koširjeva poimenuje tudi kolumne. V njenem pisanju prevladuje pričevanjska literatura, saj središče pripovedi tvori avtorjeva osebna izkušnja. Temeljna notranje slogovna prvina je esejiziranje, s čimer literarna pisma postajajo esejistična in posledično nastajajo eseji na posamezne teme. Koširjeva esejizira o osnovnih bivanjskih vprašanjih, dojemanju ljubezni, odnosu med spoloma, literarnem ustvarjanju, mističnih vprašanjih ipd. Hkrati pa v svojih delih obravnava sodobno in trenutno aktualno tematiko ter odpira vprašanja, ki v slovenskem prostoru še zmeraj veljajo za tabu. V ospredju so čustveno-doživljajske prvine, ki izhajajo iz avtorjevih osebnih občutkov in razpoloženj, kar se izraziteje kaže v literarnih pismih. Slikoviti, nazorni in metaforični opisi notranjega duševnega in čustvenega stanja avtorjev zelo pogosto prehajajo v fikcijo. Literarno-esejistična literatura Mance Košir vsebuje prvine polliterarnih zvrsti, kjer prevladujeta spoznavna in etična funkcija, ter elemente literarnega novinarstva, saj so bila besedila pisana z namenom objave v časopisih in revijah, kar se posledično kaže v samem slogu pisanja. Esejističnost s svojimi značilnostmi oblikuje besedilo, ki skozi obravnavano problematiko bralcu posreduje sporočilo ali idejo, ga spodbuja k lastnemu načinu razmišljanja, k sprejemanju drugačnosti in poudarja duhovno plat življenja. Z množično uporabo stilno-retoričnih figur in z ustrezno uporabo jezikovnih prvin je literarno-esejistično pisanje Mance Košir dinamično, zabavno, privlačno in lahko berljivo.
Ključne besede: literarna pisma, esej, literarno-esejistično pisanje, esejiziranje, literarno novinarstvo, fikcija, polliterarne zvrsti.
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 2068; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

6.
LITERARNE TEME V ESEJISTIKI IZBRANIH DEL TOMA VIRKA
Tina Radolič, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana esejistika Toma Virka. Prvi del naloge povzema teorijo eseja in hkrati razčlenjuje pojme, ki so pomembni za nadaljnjo analizo. Drugi del pa je posvečen interpretaciji in tematski delitvi esejistike Toma Virka. Med najbolj opazne tematske kroge novejše slovenske esejistike, kamor spada tudi esejistika Toma Virka, sodijo: književna vprašanja, eseji na temo kulture in umetnosti, eseji, ki obravnavajo bivanjsko problematiko itd. Številni avtorji sodobne esejistike, med njimi tudi Tomo Virk, se obračajo na literarno ustvarjanje slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so s svojim delom zaznamovali slovenski prostor. Tomo Virk spada med tiste pisce, ki jih zanimajo predvsem avtorji v slovenskem literarnem kanonu. V svoje razmišljanje vključujejo teoretske predpostavke in zaključke, do katerih so prišli priznani slovenski ali tuji literarni zgodovinarji ter kritiki. Svoj predmet obravnavajo sistematično, pregledno, v esejistično pisanje se vriva strokovna terminologija, notranjeslogovno pa so usmerjeni k literarni kritiki in zgodovini. Tomo Virk književna dela v izbranih esejih tolmači, primerja, ocenjuje ter krati poskuša prikazati svoj osebni vidik, ki je velikokrat drugačen od že uveljavljenih interpretacij. Delo poskuša predstaviti natančno in objektivno, v nekaterih esejih pa želi poudariti subjektivni vidik, in sicer takrat ko želi izpostaviti vprašanja, ki imajo za avtorja osebni pomen. Za Virkove eseje so značilne osebne, bivanjske teme, in sicer takrat ko se avtor postavlja v razmerje do obravnavane problematike, o njej premišljuje s subjektivnega vidika in sebe postavlja v širši kontekst bivanjskih vprašanj. V ospredju Virkovih esejev pa je tudi tematika ustvarjanja slovenskih avtorjev.
Ključne besede: Tomo Virk, esej, slovenski esej, zgodovina eseja, tema in tematika, motiv
Objavljeno: 20.06.2014; Ogledov: 1526; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (797,16 KB)

7.
Esejistika Ivana Cankarja
Miran Štuhec, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Ivan Cankar zaseda v slovenski kulturni zavesti posebno mesto. Na njegovo delo so z različnih vidikov opozarjali že pisateljevi sodobniki, s posebnim interesom pa se ga je vedno znova lotevala tudi kasnejša slovenska literarna veda. V tem zelo obsežnem opusu ima med poezijo, pripovedno prozo in dramatiko opazno mestu še publicistika, mislim na politične članke, eseje in objavljene govore ter, seveda, na kritike in polemike. V vsakem primeru gre za pomemben korpus, s katerim se je pisec odzival na mnoga bolj ali nekoliko manj pereča vprašanja svojega časa. Ta so bila praviloma povezana z zgodovinskimi, političnimi, narodnimi in kulturnimi temami, v katerih presečišču sta se slej ko prej nahajala slovensko slovstvo in slovenska umetnost.
Ključne besede: slovenska književnost, esej, književna esejistika, miselna proza, kritičnost, polemičnost, satiričnost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 733; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (178,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Esej in književnost v drugi polovici dvajsetega stoletja
Miran Štuhec, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Književne teme obsegajo največji del slovenske esejistike. Interes pisočih je bil usmerjen h književnim delom, njihovim slogovnim in idejnim določnicam, razmišljal je o piscih in njihovih književnih opusih, esejiziral o ontoloških vprašanjih literature in podobno. Del predvsem mlajših piscev in esejistov srednje generacije je literaturo postavljal v območje medbesedilnih vezi, kulturnih, socialnih, zgodovinskih, tudi političnih in ekonomskih kontekstov. Ob upoštevanju, da so pisci pripadali različnim svetovnonazorskim, političnim, filozofskim in ideološkim krogom moramo ugotoviti, da je književna esejistika temeljito razširila in poglobila poznavanje (slovenske) književnosti
Ključne besede: književnost, esej, književna esejistika, kritika, zgodovinski pregledi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 587; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (165,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
K problematiki eseja
Miran Štuhec, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: Esej je kot poseben slogovni in jezikovni ter duhovni "preizkus" zaposloval mnogo znanih slovenskih ustvarjalcev, umetnikov, (literarnih) znanstvenikov in kritikov. V devetnajstem stoletju ga razen redkih izjem sicer ni, zato pa je v dvajsetem aktualiziral vse pomembnejše dogodke, ki so se zgodili na književnem, estetskem in kritškem ter narodnostnem področju. To in očiten porast zanimanja za esejistiko po letu 1980 so dovolj velik razlog za ponoven premislek o njegovi poetiki
Ključne besede: slovenska književnost, esej, esejistika, poetika, zgodovinski pregledi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 462; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (532,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Problem razdvojenega subjekta v delih Marjana Rožanca
Miran Štuhec, Anita Vodišek, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Po kratki utemeljitvi vsebine bova sintetično opozorila na nekatere bistvene značilnosti Rožančevega pisanja. Najin interes bo v največji meri usmerjen k njegovi esejistiki, saj ta odkriva najpomembnejše značilnosti avtorjevega poglobljenega in subtilnega razmerja do sveta. Tloris vprašanj, ki zadevajo Boga in človeka, moškega ter žensko, igro in šport, umetnost ter ustvarjalnost, je Rožanc prek pojma razdvojeni subjekt opremil z nenehnim iskanjem ravnovesja in smisla.
Ključne besede: slovenski esej, razdvojeni subjekt, humanizem, hominizacija, paradoksalna eksistenca, bogoiskateljstvo
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 394; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici