1. Učinek terapevtske hipotermije in eritropoetina na nevrorazvojni izid novorojenčkov, rojenih s hipoksično ishemično encefalopatijoMaja Fajfar, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Hipoksično ishemična encefalopatija (HIE) novorojenčkov je eden glavnih vzrokov umrljivosti, neonatalnih konvulzij in nevrorazvojnih motenj otrok. Zlati standard zdravljenja je še vedno terapevtska hipotermija (TH), eden od možnih načinov zdravljenja pa je tudi uporaba eritropoetina (EPO).
Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno literaturo na izbrano temo. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Medline, ScienceDirect, Cochrane Library, Wiley online library, Sage Journals in z iskalnikom Google Učenjak. Upoštevali smo smernice PRISMA. Raziskave smo razvrstili po nivojih z izbrano hierarhijo dokazov, jih kritično ocenili z uporabo orodja Joanna Briggs Institute ter jih prikazali opisno in v obliki evalvacijske tabele.
Rezultati: Skupno smo pridobili 64 zadetkov. V končno analizo smo vključili 13 raziskav. Ugotovili smo, da je učinek EPO pri novorojenčkih s HIE še vedno premalo raziskan in ne vpliva bistveno na zmanjšanje smrtnosti ali boljši nevrorazvojni izid ter da njegova uporaba ne more nadomestiti izvajanja TH.
Diskusija in zaključek: Za uporabo EPO pri novorojenčkih s HIE je še vedno premalo podatkov. Zato svetujemo raziskave v smeri, da bi lahko nadomestili izvajanje TH v okoljih z omejenimi viri ali pomembno pripomogli k boljšim rezultatom v kombinaciji s TH.
Ključne besede: novorojenček, eritropoetin, hipotermija, nevrorazvoj
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (2,71 MB) |
2. Single peritoneal dialysis centre observations of treatment adequacy, anemia treatment, inflammation, mineral bone disease, and peritonitis rate - in patients undergoing continuous ambulatory peritoneal dialysis versus automated peritoneal dialysisMaša Knehtl, Martin Hren, Nina Vodošek Hojs, Sebastjan Bevc, Radovan Hojs, Robert Ekart, 2017, izvirni znanstveni članek Ključne besede: peritonealna dializa, peritonitis, anemija, eritropoetin, mineralna kostna bolezen
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 13
Celotno besedilo (113,08 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
3. Perioperativna zaščita z eritropoetinom centralnega živčnega sistema, ledvic in srca pri operacijah na srcuNikola Lakič, 2017, doktorsko delo/naloga Opis: Izhodišča: Nevrološki zapleti po operacijah na odprtem srcu predstavljajo pomemben zdravstveni in denarni problem. Povečujejo obolevnost, umrljivost in podaljšujejo hospitalizacijo sicer uspešno operiranih srčnih bolnikov. Spekter kliničnih manifestacij nevroloških pooperativnih sprememb je raznolik, od kognitivnih motenj, ki so najpogostejše, tranzitornih ishemičnih atak, delirantnih stanj, pa vse do polno razvitih možganskih kapi. Najpogosteje gre za cerebralno embolizacijo ali pa hipoperfuzijo skupaj z ishemično/reperfuzijsko poškodbo. Zaradi naraščanja povprečne starosti operiranih bolnikov,
narašča tudi verjetnost omenjenih zapletov.
Hipoteze: Znanstveni dokazi, da eritropoetin (EPO) deluje kot multipotentni tkivni protektivni dejavnik, tako v srcu kot v centralnem in perifernem živčnem sistemu, odpirajo nove možnosti zdravljenja in zaščite bolnikov pred ishemičnimi nevrološkimi dogodki. Perioperativna intravenozna aplikacija humanega rekombinantnega eritropoetina (rHuEpo) pri bolnikih, operiranih na odprtem srcu z zunajtelesnim krvnim obtokom, naj bi zmanjšala nastanek prehodnih ali trajnih okvar centralnega živčevja, zmanjšala medoperativno in pooperativno okvaro srčne mišice ter pooperativno okvaro ledvic. Terapija z rHuEpo naj bi prav tako zaščitila bolnike pred posledicami akutnih pooperativnih embolij. Cilj naše raziskave je bil preveriti, ali eritropoetin deluje kot zaščitni dejavnik možganskega, srčnega in ledvičnega tkiva, pri bolnikih po operaciji na odprtem srcu, hkrati pa prepoznati kateri so tisti dejavniki, ki lahko napovedo nove ishemične zaplete.
Metode: V pričujočo raziskavo smo vključili 40 bolnikov, ki so bili predvideni za revaskularizacijsko operacijo na odprtem srcu z uporabo zunajtelesega obtoka krvi. Skupini 20 bolnikov, operiranih na srcu, smo perioperativno intravenozno aplicirali 3 odmerke rHuEpo (24.000 IU) in nato ocenili tveganje za pojav neželenih nevroloških zapletov ter ishemičnih poškodb ledvic in srca. 20 bolnikom v kontrolni skupini smo aplicirali placebo. Za določitev novih nevroloških zapletov smo na vseh udeležencih izvedli magnetno resonanco možgan (MRI) in izmerili koncentracijo protiteles za N-metil-D-aspartatne (NMDA) receptorje (NR2Ab), koncentracijo nevronsko specifičnih enolaz (NSE) in serumskega S100B. Za detekcijo ishemije na srcu in ledvicah smo biokemično določili koncentracijo laktata, troponina I, kreatin kinaze-srčna frakcija (CK-MB) in kreatinina.
Rezultati: Pri skupini 20 kontrolnih bolnikov, ki niso prejeli rHuEpo, smo s pomočjo MRI pri 5 (25,0 %) bolnikih dokazali nove ishemične zaplete na možganih. Bolniki z dodatkom rHuEpo niso pokazali novih pooperativnih ishemičnih sprememb. Razlika med skupinama je bila statistično značilna (p=0,021). Statističnih razlik med parametri ishemije (NMDA, CK-MB, troponin I, laktat, NSE, S100B) nismo dokazali (p>0,05), so pa bile vrednosti v skupini bolnikov s prejetim rHuEpo bistveno nižje, kot pri bolnikih, ki so prejeli placebo. Izmed vseh testiranih parametrov so visoke vrednosti laktata pred (p=0,022) in po popustitvi stiskalke (p=0,048), ter trajanju samega operativnega posega (p=0,009) lahko statistično napovedali nove pooperativne ishemične zaplete.
Zaključek: Dokazali smo, da dodatek rHuEpo pomembno zmanjša tveganje za razvoj novih ishemičnih zapletov na možganih pri bolnikih operanih na odprtem srcu detektiranih z MRI. Hkrati se je aplikacija rHuEpo iskazala kot varna za bolnike in lahko klinično služi kot zaščita pred novimi ishemičnimi spremembami tkiv po operacijah na odprtem srcu.
Ključne besede: Zaščita, centralno živčevje, ledvica, srce, eritropoetin, operacije na srcu
Objavljeno v DKUM: 10.05.2017; Ogledov: 2054; Prenosov: 165
Celotno besedilo (2,70 MB) |
4. VPLIV ERITROPOETINA NA PREŽIVETJE IN NEVROLOŠKI IZHOD PO OŽIVLJANJUMatej Strnad, 2010, doktorska disertacija Opis: Ozadje: Eritropoetin aktivira znotrajcelične poti, ki delujejo zaščitno in preprečijo propad celice, tudi miokarda. Aplikacija eritropoetina med srčnim zastojem ohrani podajnost miokarda in omogoči hemodinamsko bolj učinkovito zunanjo masažo srca. Namen: Namen študije je bil raziskati učinek eritropoetina, ki ga apliciramo znotraj 2 minut od začetka oživljanja pri bolnikih zaradi srčnega zastoja izven bolnišnice. Metode: Primerjali smo skupino bolnikov, ki so med oživljanjem prejeli eritropoetin (90.000 enot eritropoetina beta, n = 24), s kontrolno skupino bolnikov, ki so med oživljanjem prejeli fiziološko raztopino (0,9% NaCl, n = 30) in retrospektivno z enakovredno skupino bolnikov, ki smo jih oživljali po enakem protokolu kot prejšnji skupini, vendar v času pred začetkom te študije (n = 48). Rezultati: V primerjavi s kontrolno skupino, ima skupina bolnikov, ki je med oživljanjem prejela eritropoetin, višji odstotek sprejema na oddelek za intenzivno interno medicino (OIIM) (92% vs 50%, p = 0.004), povratek spontanega krvnega obtoka na terenu (92% vs 53%, p = 0.006), 24-urno preživetje (83% vs 47%, p = 0.008) in odpust iz bolnišnice (54% vs 20%, p = 0.011). Po multivariantni analizi spremenljivk, ki vplivajo na razplet oživljanja, sta statistično značilni razliki le pri sprejemu na OIIM in pri povratku spontanega krvnega obtoka na terenu. V primerjavi skupine bolnikov, ki je med oživljanjem prejela eritropoetin, z enakovredno skupino z enakovrednimi izhodiščnimi spremenljivkami, ima skupina bolnikov, ki je prejela eritropoetin, višji odstotek sprejema na OIIM (92% vs 65%, p = 0.024) in 24-urno preživetje (83% vs 52%, p = 0.014) ter statično neznačilno razliko pri povrnitvi spontanega krvnega obtoka na terenu (92% vs 71%, p = 0.060) in odpustu iz bolnišnice (54% vs 31%, p = 0.063). Po multivariantni analizi spremenljivk, ki vplivajo na razplet oživljanja, so vsi štirje izhodi statistično značilno različni med skupinama. Vrednosti delnega tlaka ogljikovega dioksida (PCO2) na koncu izdiha, ki so pokazatelj zadostnosti krvnega obtoka med oživljanjem in s tem kvalitete zunanje masaže srca, so bile višje v skupini bolnikov, ki so med oživljanjem prejeli eritropoetin. Zaključek: Uporaba eritropoetina med oživljanjem poveča odstotek povrnitve spontanega krvnega obtoka na terenu, sprejem na OIIM, 24-urno preživetje in odpust iz bolnišnice. Ta učinek eritropoetina gre pripisati zaščitnemu delovanju na miokard in posledično hemodinamsko bolj učinkoviti zunanji masaži srca.
Ključne besede: KArdiopulmonalno oživljanje, eritropoetin, ishemija, miokard, študija
Objavljeno v DKUM: 18.02.2013; Ogledov: 3076; Prenosov: 258
Celotno besedilo (3,71 MB) |
