1. Implementacija organizacijske ergonomije v proizvodnem obratuDamir Jambrošić, 2022, magistrsko delo Opis: Vsakoletno višanje ciljev uprave podjetja po izboljšanju kakovosti, učinkovitosti in ekonomičnosti proizvodnega obrata z namenom povečanja proizvodne fleksibilnosti in odzivnosti do končnih kupcev in ohranjanja konkurenčnosti na globalnem trgu nas vedno znova žene, da iščemo načine, kako zastavljene cilje doseči.
Magistrsko delo se osredotoča na iskanje ustreznih rešitev s pomočjo metod in orodij, ki se navezujejo na model organizacijske ergonomije. Glede na problemsko stanje v proizvodnem obratu ocenjujemo, da je ta model najbolj ustrezen za implementacijo, saj obravnava delavca, tehnologijo in procese. Z analizo stanja v proizvodnem obratu, ki proizvaja kopalniško pohištvo, smo poiskali izboljšave in rešitve, ki bodo vplivale na humanizacijo dela, boljšo kakovost, učinkovitost in ekonomiko obrata. Obravnavali smo tako strojni oddelek kot tudi montažno linijo sestave omarice z umivalnikom. Na ključnih delovnih mestih smo izvedli meritve s pomočjo metode OWAS. Meritve snemanja poteka procesa smo razdelili na dva sklopa, in sicer na izdelavo polizdelka in izdelavo omarice z umivalnikom. Prav tako smo izračunali OEE za stroje ter skupni OLE za montažno linijo. Dobljene rezultate smo podrobno analizirali in izdelali predloge za izboljšave. V zadnjem delu naloge smo s ciljem izboljšanja rezultatov pred prenovo izvedli študijo primera prenove delovnega mesta za sestavo in montažo predala na montažni liniji.
Ugotovimo lahko, da smo s prenovo delovnega mesta dosegli razbremenitev delavca in izboljšali njegovo učinkovitost. Na podlagi rezultatov pa lahko dolgoročno računamo tudi na izboljšanje kakovosti in ekonomičnosti obrata.
Ključne besede: ergonomija, organizacijska ergonomija, učinkovitost, OWAS.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 47; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (14,17 MB) |
2. POSLEDICE PRISILNE IN NEPRAVILNE DRŽE PRI REŠEVALCIH V NUJNI MEDICINSKI POMOČIAdis Islamović, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi visoke stopnje tveganja so zdravstveni reševalci/reševalke izpostavljeni številnim tveganjem, ki lahko dolgoročno vplivajo na zdravje lokomotornega sistema. Največji problem je prenašanje bremen. Zdravstveni reševalci/reševalke opravljajo svoje delo v različnih in težkih ergonomskih okoliščinah, zato so tudi možnosti poškodb večje kot na drugih deloviščih v zdravstvu. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšne posledice ima prisilna in nepravilna drža pri vsakdanjem delu reševalcev/reševalk v nujni medicinski pomoči.
Raziskovalne metode: Izvedli smo sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo glede na vključitvene in izključitvene kriterije, ki smo jih oblikovali na podlagi raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah CINHAL, MEDLINE, Springer link, Web of Science in Google Scholar. Potek iskanja je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Izvedli smo vsebinsko analizo.
Rezultati: V končni pregled smo vključili devet člankov. Pri analizi smo ugotovili, da raziskave dokazujejo visoko tveganje za nastanek mišično-skeletnih obolenj in pogoste poškodbe kot posledice udarcev ali padcev med izvajanjem zdravstvenonegovalnih postopkov in posegov v reševalnem avtomobilu. Raziskave opozarjajo tudi na pomembnost samozaščitnega vedenja zdravstvenih reševalcev/reševalk in ureditve delovnega prostora v reševalnem avtomobilu.
Razprava in sklep: Upoštevanje ergonomije pri opravljanju dela in zavedanje posledic nepravilne in prisilne drže lahko pomembno vplivata na zdravje, zadovoljstvo in počutje. Zato je treba spodbujati delodajalce k uporabi najnovejših pripomočkov, ki so potrebni pri vsakdanjem delu.
Ključne besede: zdravstveni reševalci, prisilna drža, nepravilna drža, ergonomija
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 189; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,27 MB) |
3. Vključevanje zunajskeletnih sistemov v okvir industrije 4.0Sara Piltaver, 2021, diplomsko delo Opis: Tehnološki razvoj je od nekdaj predstavljal mejnike na področju industrije. Posamezne inovacije so vplivale tako na razvoj delovnih procesov, kot na sama delovna mesta. V zaključnem delu se podrobneje posvetimo eni od teh inovacij in sicer zunajskeletnim sistemom in njihovi implementaciji v industrijo 4.0. Zunajskeletni sistemi so nosljive mehanske komponente, ki omogočajo človeškemu telesu dosegati rezultate, ki jih samo ne bi zmoglo. Hkrati pa telo tudi podpirajo in varujejo. Za razumevanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na implementacijo zunajskeletnih sistemov v delovno okolje smo pripravili kompilacijo literature, s katero raziskujemo industrijo 4.0, nazore proaktivne ergonomije ter raznolikost modelov zunajskeletnih sistemov. Modele zunajskeletnih sistemov smo podrobneje raziskali z metodo klasifikacije in opisnim in slikovnim pregledom različnih modelov. V nadaljevanju smo se posvetili analizi elementov, s katerimi smo zmodelirali postopek implementacije. Ustrezne ergonomske metode, postopkovni model implementacije zunajskeletrnega sistema v delovno okolje in program za selekcijo ustreznega modela, ki je še v razvoju, smo opisali ter grafično prikazali. Raziskovanje položaja zunajskeletnih sistemov na slovenskem trgu smo izvedli z intervjujem strokovnjaka s področja optimizacije in opisali njegovo izkušnjo. Spoznali smo potencial zunajskeletnih sistemov in se srečevali s problematiko pomanjkanja dolgoročnih raziskav. Ugotovili smo, da je za uspešno implementacijo zunajskeletnega sistema, potrebno razumevanje vitkih načel, proaktivne ergonomije ter lastnosti zunajskeletnih sistemov.
Ključne besede: zunajskeletni sistem, industrija 4.0, proaktivna ergonomija
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 145; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,24 MB) |
4. Pregled tehnologije pri kisanju zelja z ergonomskega vidikaJan Ciperle, 2021, diplomsko delo Opis: Pred razvojem strojne opreme se je človek z delom spoprijemal z golimi rokami in močjo mišičnega tkiva, kar iz vidika ergonomije povzroča preobremenitve telesa in posledično privede do hitrejših poškodb človeškega organizma. Z uporabo strojne opreme se je delo precej spremenilo in za človeka postalo manj obremenjujoče. Delo z uporabo strojev omogoči poenostavitev dela za človeka in lažje premagovanje telesnih obremenitev.
V okviru diplomske naloge analiziramo pridelovanje kislega zelja. Opazujemo dve kmetiji z različno stopnjo razvitosti delovnih sredstev.
V prvem delu diplomske naloge prikažemo potrebna teoretična izhodišča za razumevanje raziskovanega področja. Opišemo posamezne faze celotnega procesa pridelave kislega zelja. Predstavimo metodo RULA, s katero analiziramo človekov položaj v delu iz ergonomskega vidika.
V drugem delu diplomske naloge se lotimo praktičnega dela analiz. S pomočjo metode RULA opravimo popis položajev človeka v posamezni fazi pridelovanja kislega zelja. Dobljene podatke analiziramo in primerjamo izpostavljenost človeka v posamezni fazi pridelave kislega zelja iz ergonomskega vidika.
Ugotovljeno je bilo, da modernejša delovna sredstva bistveno pripomorejo k splošnemu zdravju človeka v primerjavi s starejšimi delovnimi sredstvi. Rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo metode RULA, so pri načinu dela s starejšimi delovnimi sredstvi prikazali kritično oceno, pri kateri je način dela treba čim prej spremeniti in raziskovati dalje. Pri načinu dela z modernimi delovnimi sredstvi so rezultati, pridobljeni s pomočjo metode RULA, prikazali optimalno oceno.
Ključne besede: kisanje zelja, ergonomija, delovna sredstva, RULA
Objavljeno v DKUM: 25.10.2021; Ogledov: 233; Prenosov: 17
Celotno besedilo (3,39 MB) |
5. Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta na cnc stroju : diplomsko deloAleš Razboršek, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem analiziral delovno mesto delavca na CNC stroju. V začetku diplomskega dela je predstavljeno podjetje Tesnila Bogadi d.o.o. Podal sem teoretične osnove ergonomije. V osrednjem delu diplomskega dela je opisano delovno mesto ter predstavljena analiza. Analiziral sem obremenitve delovnega okolja, ki obsegajo slušne, vidne in toplotne obremenitve, določil sem metabolizem delavca, opravil sem analizo telesnih položajev OWAS, opravil sem tudi analizo s pomočjo programskega okolja Jack (OWAS, RULA in LBA) ter določil normativni čas. V zaključnem delu je predstavljeno novo delovno mesto s predlogi za izboljšave.
Ključne besede: Ergonomija, analiza in oblikovanje delovnega mesta, delavec na CNC stroju, program Jack
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 268; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,66 MB) |
6. Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta na preoblikovalnem stroju : diplomsko deloLuka Šatan, 2021, diplomsko delo Opis: V sklopu diplomske naloge je bil cilj doseči ergonomsko oblikovano delovno mesto na preoblikovalnem stroju za točno določen primer. Prvotno je bilo potrebno na delovnem mestu opraviti vse meritve, na osnovi katerih smo lahko s pomočjo metode OWAS, programskim paketom Jack, ter z različnimi preračuni preverjali obremenitve na zaposlenih. Na podlagi rezultatov smo lahko kasneje poiskali rešitve, katere so lahko kompleksne ali enostavne in s katerimi dosežemo ergonomsko oblikovano delovno mesto. Menim, da lahko podjetja z natančnimi pregledi delovnih mest, kasneje s pomočjo enostavnih rešitev oblikuje ergonomska delovna mesta, prav tako pa verjamem in upam, da bodo podjetja v prihodnosti čim bolj strmela k temu, saj s tem izboljšujejo kakovost dela in zadovoljstvo med zaposlenimi (skrb za njihovo zdravje in dobro počutje).
Ključne besede: ergonomija, obremenitve, delovno mesto, OWAS, Programski paket Jack
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 225; Prenosov: 36
Celotno besedilo (3,10 MB) |
7. Analitični pristop pri proučevanju ergonomskih načel oblikovanja pilotske kabineUrban Konjar, 2021, diplomsko delo Opis: Ergonomija ima dandanes velik pomen pri oblikovanju delovnih mest. Podjetja, ki se tega zavedajo, so bolj uspešna v primerjavi s tistimi, ki se tega ne zavedajo. Če podjetje delovno mesto naredi ergonomsko ustrezno, so delavci bolj zadovoljni in za opravljeno delo jim ni potrebno vložiti toliko napora, vse to pa se odraža v uspešnosti poslovanja. V diplomskem delu smo se osredotočili na ergonomsko analizo letalske kabine. Analiza je bila opravljena s tremi metodami: OWAS, RULA in REBA. Z metodo OWAS smo opazovali celoten delovni čas. Z metodama RULA in REBA pa smo analizirali tri položaje, ki so bili najbolj kritični. Sledila je analiza z rezultati. Ugotovili smo, da je delovno mesto ergonomsko dobro oblikovano. Kjer so se pojavila odstopanja od idealnih rezultatov, smo predlagali izboljšave. Zaradi prostorske omejenosti je letalsko kabino težko narediti še bolj učinkovito v kratkem časovnem obdobju.
Ključne besede: Ergonomija, ergonomska analiza, pilotska kabina
Objavljeno v DKUM: 21.09.2021; Ogledov: 233; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,20 MB) |
8. Oblikovanje in konstrukcija delovnega mesta za sestavo venturi adapterja na g1g170 ventilator : magistrsko deloDejan Pivk, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava načrtovanje, oblikovanje in konstrukcijo delovnega mesta na montažni liniji v podjetju ebm-papst d.o.o v Podskrajniku pri Cerknici. V podjetju so zaradi zahteve kupca sprejeli odločitev za montažo venturi ohišja na ventilator G1G170. V ta namen je bilo treba izdelati delovno mesto, na katerem bo mogoče čim hitreje in enostavneje opraviti sestavo venturi ohišja in ventilatorja. V prvem delu magistrske naloge je predstavljeno podjetje ebm-papst d.o.o., opisane so teoretične osnove načrtovanja, oblikovanja in konstrukcije delovnega mesta, podan pa je tudi pogled v obstoječe stanje linije. V nadaljevanju smo v okviru naloge zasnovali in predstavili novo delovno mesto, določili način pakiranja izdelka in delovno mesto umestili v proizvodnjo linijo. V zadnjem delu pa so predstavljene ugotovitve in zaključki.
Ključne besede: konstruiranje, montaža, FMEA, ergonomija
Objavljeno v DKUM: 09.09.2021; Ogledov: 273; Prenosov: 29
Celotno besedilo (8,32 MB) |
9. Ergonomska analiza in primerjava delovnih mest v dveh tiskarnah : diplomsko deloLucija Pacek, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sta prikazani analizi dveh podobnih delovnih mest v tiskarnah (podjetje A in podjetje B), ki se ukvarjata s tiskanjem revij, časopisov in reklam. Cilj diplomskega dela je preveriti in analizirati ustreznost dela ter s primerjavo dela v podjetju A in podjetju B pridobiti čim več informacij o možnostih izboljšav opazovanega delovnega mesta. Delovni mesti sta v diplomskem delu, ročno in s pomočjo programskega okolja Jack, analizirani z opazovalno metodo telesnih položajev OWAS (Ovaco Working Analysing System). Na podlagi izmerjenih podatkov in izvedene analize delovnih mest v podjetju A in B sem ugotovila, da kljub temu da sta si delovni mesti med seboj zelo podobni, se tudi zelo razlikujeta. Ne razlikujeta se zgolj v postavitvi delovnega okolja, temveč tudi po težavnosti dela in ergonomski ustreznosti.
Ključne besede: ergonomija, ergonomska analiza, OWAS, tiskarna
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 209; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,11 MB) |
10. Poškodbe zdravstvenih delavcev pri opravljanju nenujnih reševalnih prevozovMitja Zebec, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja problematiko poškodb zdravstvenih delavcev pri izvajanju nenujnih reševalnih prevozov in njihovo razširjenost. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V vzorec smo vključili 50 zdravstvenih delavcev, ki opravljajo nenujne reševalne prevoze na področju Spodnjega Podravja. Ugotovili smo, da je dobra polovica anketiranih utrpela poškodbo pri delu. Pri slabi polovici so se poškodbe pri delu začele pojavljati v starostni skupini med 26 do 35 let, prevladujejo pa predvsem poškodbe v ledvenem predelu hrbtenice. Največ poškodb pri delu so zdravstveni delavci utrpeli pri prenašanju pacientov po stopnicah in pri rokovanju bolnikov s prekomerno telesno težo. Tretjina anketiranih ima ponavljajoče se težave s poškodovanim delom telesa. Večina anketiranih je po poškodbi pri delu začasno opravljala lažja fizična dela ali pa so bili razporejeni na drugo delovno mesto. Prav tako jih večina meni, da se pri mnogih primerih ob prenašanju težkih bremen ni mogoče izogniti poškodbam pri delu. Za varno opravljanje nenujnih reševalnih prevozov v smislu prestavljanja, nošenja, dvigovanja, se zdravstveni delavci najpogosteje odločajo za pomoč reševalcev drugih ekip in svojcev. Pojavnost poškodb pri delu je procentualno največje v kategoriji 1. stopnje debelosti.Rezultati opozarjajo na najpogostejše pojavnosti poškodb in možnosti za njihovo preprečevanje, kajti ravno preprečevanje le-teh je ključnega pomena za kakovostno oskrbo pacientov ter za zagotavljanje zdravega delovnega okolja.
Ključne besede: poškodbe pri delu, reševalci, varstvo pri delu, preventiva, hrbet in hrbtenica, poškodbe zdravstvenih delavcev, ZZZS, ergonomija, nenujni reševalni prevozi
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 363; Prenosov: 48
Celotno besedilo (774,41 KB) |
