| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VPLIV TEMPERATURE NA TEHNOLOŠKI POSTOPEK ODLIVANJA SKOZNJIKOV IZ EPOKSIDNE SMOLE
Valerija Tobias Osojnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo eksperimentalni postopek določanja optimalnih procesnih pogojev odlivanja skoznjikov iz epoksidne smole. Najpomembnejši parameter v postopkih želiranja, utrjevanja in ohlajanja skoznjikov je temperatura, ki vpliva na skrčke livne mase in raztezke vgradnih komponent. Omenjene postopke smo preučevali pri različnih temperaturah (90, 120 in 140) °C. Izmerili smo tudi temperaturo eksotermne reakcije pri utrjevanju livne mase in prikazali teoretični izračun raztezkov vgradnih komponent pri tej temperaturi. Z grafičnim prikazom skrčkov livne mase in raztezkov vgradnih komponent pri posamezni temperaturi, smo prikazali krivulje gibanja omenjenih materialov. Ugotovili smo, da to gibanje poteka v različnih smereh (livna masa se krči, vgradne komponente se raztezajo). Z višanjem temperature je razhajanje večje. Za povečanje elastičnosti livne mase in s tem zmanjšanja možnosti nastanka razpok, smo v livno maso dodali fleksibilizator. Pri izbiri pravilne procesne temperature smo upoštevali tudi temperaturo steklastega prehoda, ki je pomembna pri procesu utrjevanja. Tako smo določili optimalne procesne pogoje za odlivanje skoznjikov in drugih izolatorjev iz epoksidne smole z vgrajenimi kovinskimi komponentami in jih uspešno prenesli v proizvodni proces.
Ključne besede: skoznjiki, epoksidna smola, livna masa, vgradne komponente
Objavljeno: 21.06.2012; Ogledov: 1351; Prenosov: 15
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Razvoj kompozitnega kolesa za dirkalnik Formula S GPE12
Luka Jerman, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen začetni razvoj kolesa izdelanega iz kompozitnega materiala, ogljikovih vlaken prepojenih z epoksidno smolo, za dirkalnik razreda Formula Student. Predstavljene so splošne informacije o kompozitih z urejenimi kontinuiranimi vlakni v polimerni matrici. V namen numerične simulacije so izdelani linearno elastični materialni modeli treh vrst kompozita iz različnih tkanin ogljikovih vlaken z nateznimi preizkusi. Z numerično analizo je določena razporeditev in orientacija plasti kompozita po kolesu, s kriterijem togosti kolesa. Deloma je določena trdnost kolesa, po kriteriju porušitve plasti Tsa-Hill. Predstavljene so možnosti za nadaljevanje razvoja, do končnega izdelka.
Ključne besede: kompoziti, kolo, platišče, GPE12, Formula Student, dirkalnik, ogljikova vlakna, epoksidna smola, laminat, Tsai-Hill, natezni preizkus, numerična analiza, ortotropija
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1343; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (5,51 MB)

4.
Ojačevanje betonskih konstrukcij z uporabo vlaknastih polimernih kompozitov
Katarina Richter, 2013, magistrsko delo

Opis: Izmed vseh konstrukcijskih materialov je beton še vedno najbolj uporabljan material. Številne betonske konstrukcije, armirane z jeklom, potrebujejo nenehno vzdrževanje, njihova preobremenitev in zanemarjanje pa pogosto vodita do korozije jekla in s tem v pospešeno razkrajanje objektov. Polimeri ojačani z vlakni ali FRP (angl. Fibre Reinforced Polymers) so material, ki se je v zadnjih desetletjih pojavil kot obetajoč alternativni material za ojačevanje betonskih konstrukcij. Namen magistrskega dela je bil preučiti FRP materiale za armiranje in zunanje ojačitve betona. Pri tem smo se osredotočili na armiranje konstrukcij s polimeri ojačanimi s steklenimi vlakni (GFRP) in možnostmi sanacije teh konstrukcij s polimeri ojačanimi z ogljikovimi vlakni (CFRP). V eksperimentalni analizi smo izdelali šest različno armiranih in ojačanih betonskih nosilcev enotnih dimenzij 10 x 15 x 90 cm. Pri tem so bili trije nosilci ojačani z jeklom, trije pa z GFRP. Določene nosilce smo strižno ojačali s CFRP in novo metodo ojačitve, t.i. NSMR (Near–Surface–Mounted Reinforcement). Rezultati analize so pokazali, da so FRP v primerjavi z jeklom veliko bolj žilav in duktilen material. Deformacija nosilcev z GFRP armaturo je bila ob porušitvi večja od nosilcev z jeklom 3–5 krat. Uporabljena strižna armatura je nosilnost vzorcev ojačanih z GFRP povečala za 120 %, v primeru jeklene armature pa za 25 %. Z NSRM ojačitvijo smo uspeli povečati nosilnost vzorcev med 10–25 %, pri tem pa se je deformacija zmanjšala med 40–60 %.
Ključne besede: betonske konstrukcije, vlaknasti polimerni kompoziti, ogljikova vlakna, steklena vlakna, epoksidna smola, upogibni preizkus
Objavljeno: 28.11.2013; Ogledov: 1904; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

5.
Načrtovanje proizvodnje samonosne šasije iz ogljikovih vlaken
Klemen Pongračič, 2017, diplomsko delo

Opis: V okviru projekta Formula Študent smo izdelali šasijo iz kompozitov. Moj cilj je bil, da izdelam smernice za načrtovanje proizvodnje in jih uporabim na mojem primeru. Z lastnimi meritvami sem poiskal koeficiente in bližnjice, ki se lahko uporabijo za lažje načrtovanje. Z zapisanimi enačbami lahko z malo vhodnimi podatki izvemo količine potrebnih materialov in čase izdelave. Z večjo in bolj raznoliko vzorčno skupino bi lahko bile smernice natančneje določene in bi bile univerzalno uporabne v industriji kompozitov.
Ključne besede: Načrtovanje proizvodnje, kompoziti, ogljikova vlakna, epoksidna smola, prag pokritja
Objavljeno: 29.09.2017; Ogledov: 585; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici